Prejšnji teden je na območju Mihovice v občini Šentjernej nekdo vlomil v hlev in kmetu ukradel štiri pujse. Pred tem so na Vrheh pod Gorjanci lopovi iz obore neznano kam odvedli šest prašičev, težkih približno 40 kilogramov. Tatovi svinj so bili na delu tudi v Ostrožniku na območju Trebnjega, kjer so jih ukradli šest, v Gorenji vasi pri Čatežu pa dva.
Medtem ko policija tava v temi, se meso draži
Kot je za Novice Svet24 pojasnila Alenka Drenik z novomeške policijske uprave, preiskave v vseh naštetih primerih še potekajo, storilci za zdaj ostajajo neznani. Policija sicer podatkov ne vodi tako, da bi nam lahko razkrili, koliko prašičev točno (oziroma drugih živali) je bilo v zadnjem mesecu ukradenih na Dolenjskem. »Zagotovo gre za protipravna ravnanja, ki pomembno vplivajo na občutek varnosti naših občanov. Zavedamo se, da za posameznika tatvina živali lahko predstavlja večjo škodo, zato vsako prijavo jemljemo resno,« je poudarila Drenikova.
Okradene kmete lahko dodatno skrbi dejstvo, da se nam kmalu, že do konca leta, obeta občutna podražitev mesa na trgovskih policah, tudi svinjine, in sicer za do 15 odstotkov, svarijo eksperti, saj so cene koruze in soje, s katerima krmijo prašiče, poskočile v nebo, tudi do 70 odstotkov. Hiter pregled cen na spletu pokaže, da boste ta čas v mesariji za celega odojka, težkega do 15 kilogramov, odšteli okoli sto evrov, cene pečenih po restavracijah pa so od 12 do 14 evrov na kilogram.
Slovenski fenomen so t.i. »leteči prašiči«
Svinjereja je bila nekoč pri nas ena najpomembnejših kmetijskih panog, v zadnjih desetletjih pa je doživela pogrom. Danes je Slovenija na tem področju povsem nepomemben igralec, prevladuje »reja za hobi« z eno ali dvema svinjama, pogosto v za to neprimernih prostorih, kar 90 odstotkov prašičerejskih kmetij ima sicer v lasti manj kot devet glav.
Kot poseben fenomen pa agrarni ekonomist Aleš Kuhar v eni od svojih študij izpostavlja tako imenovane leteče prašiče: od približno 300 tisoč pujskov, skotenih v Sloveniji, jih je leta 2019 v uradnem zakolu končalo okoli 160 tisoč. Imamo okoli 140 tisoč »tekačev v zraku«, za katere ne vemo, kje so končali. Če upoštevamo, da je približno polovica od tega namenjena za domačo rabo, se iz uradnih evidenc še vedno izgubi petina oziroma 70 tisoč »letečih prašičev«, ki se v državi prodajajo na črno in za neevidentirani zakol. Nekaj od teh je zagotovo tudi ukradenih.
