Slovenci imajo trenutno ogromno razlogov za skrb. Kot vodilna država na svetu v številu novookuženih na 100 tisoč prebivalcev se bolnišnice soočajo z vsakodnevnim navalom novih pacientov. Mest na intenzivni negi primanjkuje, še bolj pa zdravstvenega osebja, ki bi lahko za te ljudi skrbelo.
Naraščanje števila okužb in trmasto vztrajanje zajetnega dela populacije, ki se noče cepiti, s čimer bi zaščitilo sebe in bližnje, pomeni, da bo situacija samo še hujša. A to še ni vse, saj kot kaže, težave z dobavnimi verigami in povečanim povpraševanjem na trgu medicinske opreme postavljajo pod vprašaj, ali bo dovolj kisika za paciente, pri čemer ne primanjkuje kisika, pač pa jeklenk zanj.
Daljši roki, višje cene
Kot je v telefonskem pogovoru za Svet24 potrdila Maja Gregorič, direktorica podjetja Aform, ki se ukvarja s prodajo medicinske opreme, je trenutni dobavni rok za jeklenke štiri mesece, kar je bistveno več kot v času pred korono. Gre za fenomen, ki se pojavlja od začetka pandemije, a s takšnim naraščanjem števila okužb je povpraševanje preseglo ponudbo, zaradi česar Gregoričeva ocenjuje, da bodo tudi do dva meseca brez jeklenk v ponudbi. »Polcolske jeklenke se sploh ne dobijo, tričertinske jeklenke pa nekoliko lažje, zlasti če imaš zvezo iz Nemčije,« pojasnjuje Gregoričeva, ki kot razlog za težave pri dobavah medicinske opreme navede težave s surovinami. Zaradi tega se ne daljšajo le dobavni roki, temveč se obenem višajo cene, od njih pa se pričakujejo tudi višja predplačila. Na vprašanje, ali bodo težave v dobavni verigi sčasoma čutili tudi v bolnišnicah, Gregoričeva odgovori, da v to ne dvomi.
Naiven poskus prekuževanja, ki se ga lotevamo v Sloveniji, ni samo smrtonosna igra, pač pa prinaša še druge nepričakovane posledice.
Čakajoč ponedeljek
Nekoliko drugače je pri dobavah kirurških mask in testov za samotestiranje, saj ljudje že čutijo njihovo pomanjkanje. Težavo z pomanjkanjem mask so pri strokovni skupini za en teden odpravili tako, da bodo do petka pri otrocih spregledali kršitev odloka, če bodo ti nosili masko iz blaga, in ne kirurške maske ali maske tipa FFP2, kot veleva odlok. Kar zadeva teste, naj ne bi prihajalo do zamikov pri implementaciji obveznega samotestiranja, ki se bo začelo 15. novembra. Poročila s terena sicer kažejo na njihovo pomanjkanje. Iz lekarn, ki so odgovorile na naše vprašanje, pa so sporočili, da so v stalnih stikih z dobavitelji, od katerih pričakujejo, da bodo pravočasno prilagodili dobavo povpraševanju, ki bo sledilo. V osnovne in srednje šole je letos po podatkih statističnega urada vpisanih 267 tisoč učencev in dijakov, kar pomeni tudi prek 800 tisoč testov na teden.
Na pričakovane težave v lekarnah se je odzvala tudi predsednica lekarniške zbornice Darja Potočnik Benčič, ki je za STA dejala, da bodo po njeni oceni lekarne dodatno obremenjene, težko pa si predstavlja, da bi vse to zmogle. Kot pojasnjuje, so lekarne zaradi povečanega pojava respiratornih obolenj obremenjene že zdaj. Ob tem Potočnik Benčičeva opozarja, da izdajanje testov ni stvar dežurne službe lekarn. »Menim, da bi vlada lahko vse skupaj organizirala drugače in tako manj obremenila lekarne. Vsaj za tiste učence, ki pri testiranju potrebujejo pomoč odrasle osebe, torej učitelja, bi lahko teste nabavile šole,« je ocenila predsednica lekarniške zbornice.
