Bil je vroč poletni dan, četrtek, 8. julija. Sonce je pripekalo, župnik je zaplaval v Kolpi, medtem so mu neznani storilci, menda bi to lahko bili prebivalci romskega naselja, vlomili v avtomobil.
Zgodba za podravski konec ne bi bila zanimiva, če se neljubi pripetljaj ne bi zgodil velikonedeljskemu župniku, priorju križniškega reda Janku Štamparju. »Zamotili so me, medtem pa me očitno okradli,« je pričel pripoved o dogodku, ki se mu je minuli teden pripetil v Beli krajini. Pokrajino ob Kolpi pozna zelo dobro, saj je tam dolga leta opravljal duhovniški poklic. »Vsako leto sem se vozil naokrog, se kopal … V četrtek sem imel službeni opravek v Črnomlju in sem se odločil malo zaplavati v Kolpi. Šel sem stran od kopališča, na lokacijo, kjer je voda bolj plitva, možno pa se je blizu pripeljati z avtomobilom, saj zaradi boleče noge težko hodim. Ko sem prišel do kopališča, so pritekli k meni dva majhna cigančka in starejša ciganka, stara okoli 17 let. Povabili so me v svojo družbo. Tam sta bila še dva starejša cigana, ki sem ju poznal od prej, še celo krstil sem ju. Kopal sem se, mi je pa bilo sumljivo, zakaj so tako prijazni z menoj, kar niso bili nikoli v 21 letih mojega bivanja v Beli krajini. Zabavali so me v vodi, škropili, prepevali pesmi, ponudili so mi hladno pivo. Opazil sem, da je eden izmed njih za 15 minut izginil. Nisem se dolgo kopal. Potem sem šel iz vode in se odpravil do avtomobila. Skozi šipo sem videl, da je nahrbtnik razmetan, avto pa je bil zaklenjen. Policisti so kasneje ugotovili, da so bili menda na delu profesionalci, ki so avtomobil čez okrasno letev odklenili in zaklenili z neko vzmetjo,« se nesrečnega poletnega dogodka spominja prior Štampar.
Pobrali gotovino, dokumente in mobitel pustili
Dolgoprstneži v Beli krajini so ga olajšali za 450 evrov in 1530 hrvaških kun. »Zdaj me vsi zafrkavajo, kako sem lahko zaupal ciganom, se z njimi kopal in nisem posumil, da me lahko okradejo. Zvabili so me, zamotili, vmes je očitno do mojega avtomobila prišel neki strokovnjak za vlamljanje in pobral denar. K sreči so mi pustili mobitel in dokumente. Da bi denar dobil nazaj, je po mojem mnenju zelo majhna verjetnost, verjetno en procent,« je dejal velikonedeljski župnik, ki se tudi sam sebi čudi, da je bil tako naiven.
Tudi med policijsko preiskavo so bili okoli Štamparjevega avtomobila cigani. »Prišli so prej kot policija: štirje bodibilderji, tetovirani, s petelinjimi frizurami (irokezami). Zagovarjali so tistega, policiji in meni neznanega storilca, ki je vlomil. Težav sicer niso povzročali, a policistov se sploh niso bali. So jih pa imeli ti ves čas budno na očeh in spremljali njihovo gibanje.«
