Novice Svet24

S katastrofalnimi poplavami v Nemčiji, Belgiji, Luksemburgu in Avstriji tudi v zavest Evropejcev prihaja spoznanje, da podnebne spremembe niso nekaj, kar trpijo revne države globalnega juga, ampak bodo njihove posledice čutili tudi v najrazvitejših delih sveta.

Obenem je s poplavami, ki so po zadnjih podatkih v Nemčiji odnesle 165 življenj, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen predstavila zakonodajni sveženj ukrepov za zmanjšanje izpustov, imenovan Pripravljeni na 55, po katerem bo EU podnebno nevtralna do leta 2050. V Sloveniji uničujoče poplave ravno nasprotno niso ponudile časa za refleksijo in pogovor o poplavni varnosti; namesto tega je minister za notranje zadeve Aleš Hojs poskušal tragedijo izkoristiti za – kot se je izkazalo kmalu – lažno obtoževanje komisarja Janeza Lenarčiča za neprisotnost, premier Janez Janša pa je na twitterju relativiziral poplavo, tako da je delil objavo profila, ki zavrača znanstvene dokaze o človekovi odgovornosti za globalno segrevanje.

Nevarnosti prenaseljenosti

Mateja J. Potočnik / Revija Zarja Jana

V vzroke za vse pogostejše ekstremne vremenske pojave v Evropi pa ne dvomi Dušan Plut, upokojeni profesor hidrogeografije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Postopno višanje temperatur, ki jih beležimo na celini, posledično lahko pripelje samo do povečane evaporacije vode ter končno do močnejših padavin, pojasnjuje Plut. Za nedavne poplave v srednji in zahodni Evropi pravi, da ga niso presenetile, a je šokiran nad visokim številom smrti, kar pripisuje izjemni količini dežja v rekordno kratkem času in slabo delujočemu sistemu opozarjanja. Pomemben faktor pri smrtnosti je tudi zgoščena poselitev in poselitev sicer naravnih poplavnih območij. Plut, ki ima za sabo dolgoletne izkušnje iz politike in okoljevarstvenega boja, označuje to za globalno problematiko, saj ob naraščanju prebivalstva in njegovi urbanizaciji kot neizbežne posledice pride do naseljevanja zemljišč, ki so izpostavljena nevarnostim poplav.

Ekstremna poletja

Tovrstne julijske poplave nakazujejo tudi spreminjajoče se trende, opozarja 70-letni Belokranjec, ki poudarja, da so tudi pri nas hudourniške poletne poplave bolj prisotne kot nekdaj, in pričakuje, da se bo trend še zgolj okrepil. »Če smo v preteklosti predvsem govorili o tem, da podnebne spremembe vplivajo na temperature, nam te poplave kažejo, da se spreminja tudi padavinski režim,« dodaja Plut. Moč narave smo lahko v nedeljo izkusili tudi sami. Predvsem na Koroškem in na širšem celjskem območju so namreč narasle in poplavljale reke Mislinja, Dravinja in Oplotnica. Zalitih je bilo veliko objektov, poplavljalo je ceste, veter je podrl več dreves.

Reuters

Kaj zahtevajo reke

Jasno je, da s hudourniškimi poplavami niso ogroženi zgolj podalpski kraji (najhujše poplave od osamosvojitve dalje so leta 2007 utrpeli v Železnikih), ampak tudi kraji nizvodno, pri čemer izstopata Ljubljana ali Celje. V tem oziru se je »premalo osredotočiti na neposredno protipoplavno zaščito,« pojasnjuje Plut, rekoč, da »se bomo morali sprijazniti s tem, da reke 'zahtevajo' določene poplavne površine«, v nasprotnem primeru se lahko uničenje širi tudi v srednje in spodnje dele tokov. Tako kompleksen problem, kot so poplave, bo po prepričanju Pluta treba reševati tudi s skladnim regionalnim razvojem, ki bo preprečeval pretirane zgostitve v večjih krajih. Pozidava igra negativno vlogo tudi tako, da iz narave izvzame gozdove in ostale zelene površine, ki bistveno bolje zadržujejo vodo in vlažnost v primerjavi z asfaltiranimi površinami. »Ni dovolj ustaviti poplavnega vala, če to pomeni, da ogrožaš prebivalce nekje drugje,« dodaja profesor.

Padec novele zakona o vodah na nedavnem referendumu je tudi s tega vidika korak v pravo smer, saj kot pravi Plut, bi se z novo zakonodajo pritisk na poplavna in priobalna območja še povečal. Ali bo vlada v bodoče vendarle zmogla prisluhniti stroki?