Saadaoui je bil leta 2013 po priznanju uboja v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti na predobravnavnem naroku obsojen na sedem let zapora ter obvezno psihiatrično zdravljenje na forenzičnem psihiatričnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor.
Obramba je pozneje vseeno vložila pritožbo. Na višjem in vrhovnem sodišču ni bila uspešna, a je ustavno sodišče lani ugodilo pritožbi ter kljub priznanju razveljavilo tudi sodbi vrhovnega sodišča in mariborskega višjega sodišča iz leta 2014. V ustavni pritožbi je sodišču očitala nepravilno opredelitev kaznivega dejanja, saj je bil očim pred ubojem do Saadaouija večkrat fizično in psihično nasilen. Za obsojenega, takrat 24-letnega psihičnega bolnika, je to pomenilo izjemno stresno situacijo, v kateri se naj ne bi mogel več obvladati. Kot je trdila obramba, je obtoženi v sodnem postopku res priznal potek kaznivega dejanja, ne pa tudi pravne kvalifikacije kaznivega dejanja uboja, saj naj bi bilo iz dejstev in dokazov razvidno, da naj bi šlo kvečjemu za uboj na mah, pri čemer kot laik razlike ne more poznati.
Ustavni sodniki prisluhnili obrambi
Ustavno sodišče je v odločbi poudarilo načelo domneve nedolžnosti kot ene od temeljih človekovih pravic, ob tem pa spomnilo, da zakon o kazenskem postopku nalaga, da sme sodišče obdolženca obsoditi samo, če je prepričano o njegovi krivdi. Ta dokazni standard velja za vsako obsodilno sodbo, torej tudi za sodbo, izdano na podlagi priznanja krivde. Primer je bil dodeljen sodniku Aleksandru Turku, ki je prejšnji teden na predlog obrambe sojenje zaprl za javnost, narok pa je moral zaradi procesnih vzrokov preložiti na prvo polovico julija, ko bi lahko po izvedbi dokazov že javno razglasil sodbo. Spomnimo: do uboja v Hermancih je prišlo 22. julija 2013. Po ugotovitvah policije sta se Saadaoui in njegov 35-letni očim v stanovanjski hiši zaradi loputanja z vrati najprej sprla in nato še stepla. Med prerivanjem je pastorek z mize pograbil škarje in z njimi v predel srca večkrat zabodel očima, ki je umrl na kraju dejanja.
