Vedno optimističen in nasmejan seveda ni želel delati panike zaradi »prehlada«. Mama mu je pridno kuhala čajčke, nato pa zbolela še ona. Potem so v javnost prišle informacije, da se koronavirus širi tudi pri nas. In pri Kumrovih je nastala panika.
»Mamo sem okužil – predstavljajte si, kako mi je bilo! Lani mi je umrl oče in seveda po takem življenjskem udarcu ne moreš ubežati temnim mislim, še posebej, ker so v medijih neprestano govorili, da je virus lahko usoden za starejše,« je še vedno pod vtisom groznih razmišljanj povedal Domen, ki sprva bolezni ni jemal resno.
»Začelo se je s kihanjem, potem je bolelo grlo. Že takrat sem se počutil res slabo, potem pa sem dobil še vročino. Ampak takrat je bil koronavirus še oddaljen od nas in sploh nisem pomislil na to, da bi lahko bilo kaj hujšega. Prehladov smo pač vajeni, tako da sva se z mamo, ki je vmes prav tako zbolela, menjavala pri kuhanju čajev, sicer pa sva poležavala doma. Ko pa takole bolan ležiš, ni veliko možnosti za zabavo, tako da seveda nisem mogel spregledati vedno bolj udarnih novic na televiziji, ki so opozarjale na epidemijo.
»Verjetno vam je jasno, da sem postajal čedalje bolj prestrašen, ko so bili moji simptomi čedalje hujši. Ne toliko zaradi sebe, ampak zaradi mame,« pravi Domen, ki se mu je stanje po desetih dneh še poslabšalo, saj je oglušel na desno uho. »Dva tedna nisem nič slišal na desno uho! No, seveda sem po nekaj dneh naglušnosti vendarle šel k zdravnici,« pravi Domen. »Saj ne vem, kaj me je bolj skrbelo: da bi odkrili koronavirus, kar bi pomenilo, da je mama morda ogrožena, ali da bi se mi sluh za vedno poslabšal, saj me je marsikdo opozarjal, da je pri težavah z ušesom nevarno odlašati z zdravljenjem.«
Domen je tako po vsaj dveh tednih bolezni le šel do zdravnice, ki pa ga ni niti testirala na virus, saj je takoj odkrila, da je prehlajen in da se je zaradi tega vnelo uho. Domnu je dala antibiotike, ki so po nekaj dneh delovali, tako da je pevec zdaj že na nogah in dejaven.
»Večkrat sem slišal, da se je ljudem,ko so spremljali novice o širjenju epidemije, poslabšalo počutje in se jim je nenadoma zazdelo, da imajo simptome kot pri Cov-19. Jaz pa sem bil že bolan in ni nenavadno, da sem pri že tako ali tako slabem počutju razmišljal, da imam to bolezen. Je pa res, da zdaj, ko sem prebral zgodbe teh, ki so res preboleli to bolezen, vidim, da moji znaki niso bili enaki. Ena od prebolelih je opisovala, da je že mislila, da bo umrla. No, pri meni ni bilo tako grozno – razen seveda, ko sem bil v paniki, ker me je skrbelo za mamo,« pravi Domen.
»Saj veste – ko poležavaš in si nemočen, se hitro zgodi, da se te polotijo temne misli in postaneš paranoičen. Na srečo so bile moje skrbi odveč, seveda pa si želim, da bi bili vsi skupaj še bolj previdni, saj smo zdaj videli, kako krhka je usoda planeta, kako hitro nas lahko doleti nesreča. V času globalizacije smo povezani z vsem svetom, kar je navadno zelo dobro, ima pa lahko tudi slabe strani.«
★★★★★★ REVIJA NOVA - RAZGALJAMO SLAVNE! ★★★★★
