V zadnjem času se je na našem območju precej povečalo število vlomov in tatvin. Nepridipravi postajajo vse predrznejši, vlamljajo celo pri belem dnevu in sredi naselij, kaj si torej ne bi za tarčo izbrali tudi kakega osamljenega lovskega doma na Gorjancih.
Bolj kot denarno so imeli rogovi za nekatere spominsko vrednost. Veliko je namreč takih, ki so jih lovski družini zapustile vdove lovcev.
In res je člane lovske družine Toplice sredi januarja v njihovem domu na Pajkežu na Gorjancih pričakal žalosten prizor. Nekdo je v noči na 16. januar vlomil v prostore lovskega doma in odnesel najlepše trofeje. A ne vseh. Trofeje, kot so volk, medved, divja mačka, vidra, sova uharica, kragulj in še kaj, jih niso zanimale. Vse to je ostalo na svojem mestu, saj so imeli tatovi oči le za rogove jelenov in srnjakov. Pa še pri teh so bili zelo izbirčni, pripoveduje lovski čuvaj LD Toplice Franc Pintar, ki poudarja, da so tatovi odnesli le trofeje z najlepšimi in najmočnejšimi rogovi. Rogovje se na bolšjem trgu pogosto prodaja kot ogrodje za mize in stole. Nekateri iz rogov delajo lestence, drugi ročaje nožev, tretji gumbe, četrti celo peclje za kozarce.
Zlata medalja
V osrednjem prostoru v pritličju doma manjka pet najlepših rogov srnjakov, druge so pustili, in eno rogovje kapitalnega jelena. »Tu je viselo res veliko jelenovo rogovje, tako za zlato medaljo, ki je na ocenjevanju dobilo okrog 200 točk. To pomeni, da bi moral za uplenitev take trofeje gostujoči lovec, se pravi tak, ki ni član lovske družine, plačati približno 5000 evrov,« pripoveduje Pintar. Če bi vse ukradene rogove ovrednotili po ceniku za trofeje Lovske zveze Slovenije, bi prišli do vrednosti 12 tisoč evrov. A izkupiček tatov še zdaleč ne bo tako velik. Rogovja najverjetneje ne bodo prodajali kot trofeje, saj niso prav nič pazili nanje. »Natanko se vidi, da so potrebovali samo rogove, saj so trofeje na silo trgali s sten. Nič niso pazili, da se lobanje ne bi polomile,« žalostno pripoveduje Pintar in pokaže na zdrobljene kosti, ki so jih tatovi pustili za sabo.
Velika škoda, malo dobička
Kot material pa rogovi kake posebno visoke vrednosti nimajo. Na trgu se prodajajo po nekaj evrov za kilogram, lepši primerki po malo več, in očitno je, da so tisti, ki so vdrli v lovski dom na Pajkežu, zelo dobro vedeli, kaj delajo, saj povprečnih rogov niso odnesli. So pa zato prepoznali vrednost v starinski taktnici, ki so jo lovci včasih uporabljali za polnjenje nabojev s črnim smodnikom. Res, zdi se, da so bili lovci na Pajkežu tarča zelo specializiranih nepridipravov. Skupaj so odnesli tri rogove jelenov in kakih deset rogov srnjakov. Za lovce imajo te trofeje predvsem spominsko vrednost. Veliko je namreč takih, ki so jih lovski družini zapustile vdove lovcev, in s tem na način izginja tudi spomin nanje.
Vlomi se vrstijo
Sicer pa to še zdaleč ni prvi vlom v lovski dom na Pajkežu. Poleti so v stavbo večkrat vdrli migranti, ki so se tu malo okrepčali in šli naprej. »Proti koncu jeseni je naš referent za strelstvo zasačil tri migrante, ki so se ustavili tukaj. Eden si je zunaj na travi pogrnil odejo in malical ribjo konzervo, dva pa sta bila v hiši. Ko so ga zagledali, so vsi trije pobegnili, tista dva, ki sta bila v hiši, sta poskakala kar skozi okno. Za njima je ostala še vroča kava, ki je nista uspela popiti,« pripetljaj opiše Pintar. Zaradi vlomov lovci sploh ne zaklepajo več vrat notranjih prostorov. Nepovabljene goste namreč moti, če je kaj zaklenjeno, in potem vlomijo vrata, s čimer lovcem povzročijo le še dodatne stroške. Sicer pa kake posebne škode migranti doslej niso naredili. Enkrat jim je sicer nekdo iz doma odnesel ves jedilni pribor in vso posodo, a za to gotovo ne gre kriviti migrantov. Ob zadnjem vlomu pa jim vendarle ni vseeno. Poleg škode na trofejah je precej škode nastalo tudi na inventarju. Zamenjati bo treba nekaj ključavnic, popraviti vrata in namestiti novo mavčno steno, ki so jo tatovi uničili med snemanjem jelenovega rogovja. Poleg tega so iz kleti izginili tudi agregat, nekaj goriva in večja količina električnih vodnikov, ki jih lovci uporabljajo, kadar poleti organizirajo tradicionalno veselico.
