Bryan Guy Adams se je kot sin britanskih staršev rodil 5. novembra 1959 v mestu Kingston v kanadski provinci Ontario. Njegova mama Elizabeth Jane Watson je bila učiteljica in knjižničarka, oče Conrad J. Adams, ki je bil zaposlen v kanadski vojski, pa je na vrhuncu svoje kariere postal vojaški diplomat, zato se je družina pogosto selila. Bryan je med drugim odraščal na Dunaju, v Lizboni in Tel Avivu. Ko so ga novinarji britanskega dnevnika The Guardian vprašali, ali govorice o tem, da ga je oče pretepal, držijo, je vse skupaj jasno in glasno zanikal: »Imate pravo 'sunovsko' (pri tem je imel v mislih poročanja ne ravno najbolj verodostojnega tabloidnega dnevnika The Sun, op. a.) predstavo o tem, kakšno je bilo moje življenje. Vse to so si izmislili. Ne vem, od kod to izvira. Da sem kdaj dobil kakšno zaušnico, pa ni bilo nič neobičajnega. Vsaj jaz sem mislil, da je to normalno.« Ko so se sklicevali na navedbe iz ločitvenih papirjev njegove mame, se je odzval s trditvijo, da je pretiravala. Kakorkoli že, dejstvo je, da je Bryan že kot 12-letni deček obiskoval psihologa. A menda le zato, ker se ni pogovarjal s staršema, ki sta se neprestano prepirala. »Zaprl sem vrata svoje sobe, poslušal plošče in igral kitaro. Le zato, da mi ni bilo treba govoriti z njima,« je v pogovoru za The Guardian opisal napete razmere v družinskem domovanju.
Jemal je vsa dostopna mamila
Po tem, ko sta se starša ločila, kar 12 let ni videl svojega očeta. Leta 1974 se je z mamo in mlajšim bratom Bruceom preselil v Vancouver. Ko je bil star 15 let in je končal osnovno šolo, je začel, kot je izjavil v intervjuju za The Guardian, piti alkohol in jemati mamila. Poskusil je vse opojne substance, razen heroina: »Jemali smo vse, kar je bilo takrat dostopno … Vsi smo bili na poti do pekla.« Po tem, ko so ga možje postave aretirali in je končal v zaporu, pa je o svojem početju temeljito razmislil ter prenehal jemati mamila. Ker je že od otroštva sanjaril o tem, da bi postal pevec ali basist v zasedbi, se je odločil, da bo storil vse, da se mu bodo te sanje uresničile. Kmalu so se mu res, saj je v Vancouvru že kot 15-letni deček postal glavni pevec rockerske skupine Sweeney Todd, znane po uspešnici Roxy Roller. Že po letu dni je skupino zapustil, leta 1978 pa je prišlo do usodnega srečanja z danes 67-letnim skladateljem, aranžerjem in producentom Jimom Vallanceom. Prav v sodelovanju z njim je namreč napisal svoj prvi singel, ki ga je naslovil Let Me Take You Dancing in je izšel leta 1978. Istega leta je podpisal svojo prvo pogodbo z glasbeno založbo.
Vzhajajoča zvezda na rockerskem nebu
Leta 1980 je izdal debitantski album s preprostim naslovom Bryan Adams, leto pozneje pa je izšel njegov drugi studijski album You Want It You Got It, ki je poskrbel za to, da je njegova zvezda začela počasi vzhajati tudi zunaj meja njegove domovine. Na ameriško lestvico singlov se mu je uspelo uvrstiti šele leta 1983, in sicer s pesmijo Straight from the Heart, največjo uspešnico z albuma Cuts Like a Knife, ki je na omenjeni lestvici zasedla deseto mesto. Reckless, njegov četrti studijski album, ki je izšel leta 1984, je bil zadetek v polno. Prodali so kar 12 milijonov izvodov tega albuma, ki je zasedel celo prvo mesto prestižne lestvice albumov Billboard 200. Tako velik uspeh sploh ne čudi, če upoštevamo dejstvo, da so bile na albumu uspešnice Summer of '69, Heaven in It's Only Love, ki jo je zapel s slovito Tino Turner. »Bil sem njen velik oboževalec, zato sem si na vsak način želel delati z njo,« je pojasnil, kako je prišlo do sodelovanja z danes 79-letno babico rocka. Mimogrede, pozneje je bil Bryan dejaven celo kot Tinin glasbeni producent. Svoj doslej najuspešnejši album, Waking Up the Neighbours, je izdal leta 1991. Gre za njegov šesti studijski album, na katerega je uvrstil pesem (Everything I Do) I Do It for You, ki je postala svetovna uspešnica in jo poznamo kot naslovno pesem hollywoodske kinematografske uspešnice Robin Hood: Princ tatov.
Tri nominacije za oskarja
Novembra 1993 je izšel So Far So Good, njegov drugi kompilacijski album, na katerem je združil svoje največje uspešnice. Edini singel s tega albuma, Please Forgive Me, je postal svetovna uspešnica. Velikanski uspeh sta poželi tudi pesmi All for Love, ki jo je zapel z 68-letnim Stingom in 74-letnim Rodom Stewartom, ter Have You Ever Really Loved a Woman. Prva je postala naslovna pesem pustolovske akcijske komedije Trije mušketirji, drugo pa smo lahko poslušali v komični romantični drami Don Juan DeMarco. Za pesmi (Everything I Do) I Do It for You, Have You Ever Really Loved A Woman in I Finally Found Someone, ki jo je zapel s 77-letno Barbro Streisand in jo poznamo iz komične romantične drame Ogledalo, je prejel po eno nominacijo za oskarja, vedno v kategoriji za najboljšo izvirno pesem. Domov žal ni odnesel nobenega zlatega kipca, pohvaliti pa se ne more niti z zlatim globusom, za katerega je bil nominiran kar petkrat. No, je pa za pesem (Everything I Do) I Do It for You leta 1992 osvojil grammyja. Bryan je na glasbenem področju seveda še vedno dejaven in je marca letos izdal že 14. studijski album, ki ga je naslovil Shine a Light, a s takšnimi uspehi, kot jih je žel v 90. letih, se resnici na ljubo ne more več pohvaliti.
Poklicni fotograf in aktivist za zaščito živali
Kanadski zvezdnik pa se ne ukvarja le z glasbo, ampak si kruh služi tudi kot zelo uspešen fotograf. Njegova »druga kariera« se je začela s fotografijo 54-letne kanadske manekenke Linde Evangelista, ki jo je leta 1998 posnel za kanadsko modno revijo Flare. Od takrat njegovi posnetki redno krasijo strani ameriške revije Vanity Fair in britanske različice slovite modne revije Vogue. Leta 2002 so ga kot fotografa povabili na zlati jubilej kraljice Elizabete II., ki je takrat praznovala 50. obletnico svojega vladanja. Enega od njegovih posnetkov s tega dogodka so uporabili celo kot motiv za kanadsko poštno znamko. Čeprav je torej uspešen glasbenik in fotograf, pa mu očitno ostaja dovolj časa in energije za udejstvovanje na socialnem področju: priredil je že več dobrodelnih koncertov, med drugim v Bangladešu, Pakistanu in Katarju, kot zapriseženi vegan pa se zavzema za zaščito živali in po svojih najboljših močeh podpira organizacijo PETA.
Nikoli poročen, a v srečnem razmerju
The Big BA oziroma Veliki BA (začetnici njegovega imena in priimka, op. a.), kot včasih kličejo zvezdnika, pri čemer nimajo v mislih njegovih skromnih 172 centimetrov telesne višine, se nikoli ni sprehodil do oltarja. V 90. letih je imel daljše razmerje s 44-letno dansko igralko in modelom Cecilie Thomsen, ki je kot Bondovo dekle zaslovela ob 66-letnem irskem igralcu Pierceu Brosnanu v filmu Jutri nikoli ne umre. Cecilie je v intervjuju, ki ga je dala za londonski dnevnik Evening Standard, kot glavni razlog za razpad razmerja navedla Bryanovo domnevno afero s princeso Diano (1961–1997): »Afera se je zgodila leta 1996, po Dianini ločitvi od princa Charlesa.« Govorice o ljubezenskem razmerju med glasbenikom in Diano so se začele pojavljati že leta 1985, ko je izšla njegova pesem z naslovom Diana. »Bila sva le dobra prijatelja,« je Bryan zatrdil lani, ko je gostoval v televizijskem šovu Watch What Happens Live with Andy Cohen. Od leta 2009 si zvezdnik, ki je med drugim ljubil že omenjeno Lindo Evangelista, kostumografko Vicki Russell, manekenki Elle Macpherson in Amando Charlwood ter igralki Caterino Murino in Stello Stocker, življenje deli s svojo nekdanjo osebno pomočnico, 38-letno Alicio Grimaldi. V srečnem razmerju sta dobila dve deklici, osemletno Bunny in šestletno Lulo.
