Statistika glede velikih tatvin, kamor spadajo tudi vlomi v objekte in stanovanjske hiše, je sicer spodbudna, saj kaže, da število tovrstnih tatvin nekoliko upada. Medtem ko so leta 2014 mariborski policisti obravnavali več kot 1900 velikih tatvin, so jih lani skoraj pol manj, dobrih 1000. Poudariti pa je treba, da med ta kazniva dejanja spadajo tudi vlomi v avtomobile in druga prevozna sredstva oziroma v vse zaprte prostore, saj posebne statistike o vlomih v objekte na policiji ne vodijo.
Poleti manj vlomov kot pozimi
Vlomilci pri vlomu uporabljajo različne načine vstopanja, najpogostejša in najlažja sta delovanje na vrata ali okna na vzvod s priročnim orodjem (večji izvijač, »pajsar« ...) ali pa z razbijanjem stekla na vratih ali oknih.
Kot je povedal tiskovni predstavnik PU Maribor Miran Šadl, se število vlomov v stanovanjske hiše in stanovanja ne poveča v poletnih mesecih, temveč v zimskih: »Število vlomov se že več let konstantno povečuje v zimskih mesecih, saj storilce varuje nočni čas, ki je takrat veliko daljši. V poletnih mesecih je število vlomov različno, to pa je odvisno od več dejavnikov, med katere moramo zagotovo uvrstiti število storilcev povratnikov na prostosti in gibanje tujih storilcev, ki večinoma delujejo v skupinah in na določenih območjih izvršijo večje število tovrstnih kaznivih dejanj. Torej težko govorimo o konstantnem povečanju števila vlomov v poletnih mesecih.«
Vlomilce najpogosteje pritegnejo lepo urejeni objekti
Na splošno opažajo, da nepridiprave najpogosteje pritegnejo lepo urejene hiše, na podlagi česar ocenjujejo, da so v njih dragocenejši predmeti: »Naslednji dejavnik, na podlagi katerega se storilci odločijo za vlom v nočnem času, je razsvetljava. Svetloba je njihov sovražnik in logično je, da bodo vlamljali v manj razsvetljene objekte oziroma v manj razsvetljene dele objektov. Predvsem ko v hiši ni nikogar, bo vidna luč v notranjosti hiše lahko dobra obramba, da se vlomilec izogne naši hiši. V stanovanjskih blokih so največkrat tarče napadov stanovanja v najvišjih nadstropjih, saj je tam za storilce manj možnosti, da jih bo kdo opazil.«
Vlamljajo podnevi in ponoči
Sicer pa nepridipravi v stanovanjske hiše in stanovanja vlamljajo tako podnevi kot ponoči. Podnevi so tarče največkrat objekti na robu naselja oziroma tisti, ki vsaj z ene strani nimajo sosednjega objekta. »V večini primerov si najprej ogledajo objekt z okolico, in ko ocenijo, da verjetno ni nikogar doma, velikokrat to preverijo še z zvonjenjem na vratih. Če pri tem pridejo v stik z domačimi, se na različne načine izgovorijo (na primer kaj ali koga iščejo). V primeru, da pa dejansko ni nikogar doma, vlomijo v objekt ali stanovanje,« še ugotavljajo na mariborski PU.
Veliko vlogo za odvrnitev storilcev ima pes čuvaj
Kot še opažajo policisti, se storilci le redko odločajo za vlome, kjer so hišne živali, predvsem psi, saj ti na primer že z laježem povzročajo hrup in opozorijo domače oziroma sosede. Seveda pa je dobro imeti dobre medsosedske odnose in nekoga, ki občasno obišče objekt. Prav tako je pomembno, da smo pozorni na neznane in sumljive osebe, ki jih opazimo v bližini hiše, in si morebiti zapomnimo opis, čas opažanja in njihovo prevozno sredstvo. Izogibati se moramo tudi puščanju odprtih oken, skritih ključev v cvetličnih lončkih in odklenjenih vrat, saj je vse to lahko vabilo vlomilcu, da obišče naše prostore.
Kaj storiti, če je nekdo vlomil v naš objekt?
V primeru vloma takoj obvestite policijo in počakajte zunaj stanovanja ali hiše do prihoda policistov, pravijo na PU Maribor: »Čim manj se gibajte po vlomljenem objektu in se tudi čim manj dotikajte predmetov, da ne boste uničili sledi, ki jih storilci puščajo na kraju. Policiste tudi seznanite z vsemi spremembami, ki ste jih izvedli v hiši do njihovega prihoda. V razgovorih s sosedi poskušajte pridobiti informacije o gibanju in zadrževanju sumljivih oseb in vozil v svojem okolišu. Priporočljivo je, da vse dragocenejše predmete (nakit, zlatnino ...), ki imajo individualne značilnosti za prepoznavo, že predhodno fotografirate, saj so lahko fotografije pri preiskavi v veliko korist.«
