Sodna kalvarija

Lahko bi bil Gazela, a je zaradi inšpekcije bankrotiral

Boris Blaić, Dolenjski list
9. 6. 2019, 07.59
Deli članek:

Oktobra bo minilo neverjetnih 21 let, odkar se je začela bitka Semičana Zemirja Begića z državo. Leta 1998 je bil uspešen podjetnik, v Semiču je imel priljubljeni lokal, Džamijo, pivovarno in devet zaposlenih. Vse je teklo kot po maslu – do obiska inšpektorice.

B.B.
Zemir Begić zahteva 12 milijonov evrov odškodnine in še izdatno mesečno rento.

Begić je po poklicu kuhar. Pivo se je naučil variti v Libiji, kjer je bil glavni kuhar na gradbišču, na katerem so jugoslovanska podjetja gradila tovarno vojaških letal. Ko se je vrnil v Slovenijo, je z zaslužkom najprej odprl lokal, nato pa se je začel pripravljati na odprtje lastne pivovarne. Leta 1998 je trgu ponudil svoje pivo, ki mu je značilno zeleno barvo dal izvleček naravne konoplje, ki ga je uvažal iz Avstrije in Švice. V svojem pivu, ki ga je poimenoval Mary Jane, je videl odlično tržno priložnost, zato je postopek tudi patentiral.

LAHKO BI BIL GAZELA ...

Njegova pričakovanja so se izkazala za pravilna, saj je pivo predvsem na hrvaškem trgu naletelo na odličen odziv. Patent je nameraval razširiti na celotnem območju Evropske unije, a ga je 27. oktobra 1998 prehitel obisk zdravstvene inšpektorice iz Novega mesta. Ta je posumila, da eterično olje konoplje, ki ga je dodajal svojemu zvarku, vsebuje opojne substance, inšpekcijski pregled pa se je končal z ustno odločbo o prepovedi proizvodnje piva Mary Jane; Begić v tistem trenutku dejansko še ni imel vseh ustreznih dokazil, da pivo ustreza veljavnim predpisom.

Nekaj tednov kasneje je Center za kriminalistično-tehnične preiskave na podlagi odvzetih izdelkov in surovin izdal analizo, v kateri je ugotovil, da ima sestavina, ki se dodaja napitku Mary Jane, elemente psihotropne substance THC, nekaj dni kasneje, 26. novembra 1998, pa je inšpektorat izdal še pisno odločbo, v kateri je Begićevi družbi Izbor prepovedoval dodajanje kanabinoidnih substanc v pivo in uporabo naziva Cannabis sativa L.

B.B.
Pivo Mery Jane je nekoč obetalo veliko, zdaj pa je le še grenak spomin.

... A JE BANKROTIRAL

Begić, ki mu je bila tako dejansko onemogočena proizvodnja piva Mary Jane, se je takoj spustil v sodni boj in je hitel na vse načine dokazovati, da sporno eterično olje ne vsebuje nobenih prepovedanih snovi. Več let je trajalo to dokazovanje, različna sodišča so o zadevi presojala tako in drugače. Dvakrat mu je pritrdilo upravno sodišče, a brez uspeha. Šele ko je v njegovo korist odločilo vrhovno sodišče, je ministrstvo inšpektoratu naložilo nov postopek, ki pa ga je slednji leta 2004 končal, saj je Begićeva družba Izbor do takrat že bankrotirala.

Begić je v boju z državo izgubil vse – premoženje, družino in zdravje. Piva, za proizvodnjo katerega je pri banki najel kredit, ni mogel variti. Posel je propadel, ostali so mu samo dolgovi. Njegova hiša z lokalom in prizidkom za pivovarno, ki jo je zastavil za najeti hipotekarni kredit, je bila na dražbi v izvršilnem postopku leta 2003 prodana po polovični ceni.

CINIČEN ZAGOVOR

A ni odnehal. Z novomeškim odvetnikom Borutom Škerljem je za nastalo škodo in izgubljeni dobiček tožil državo, ki pa je v odškodninskem postopku ubrala povsem novo taktiko. Trdila je, da z odločbo iz leta 1998 inšpektorat Begiću v resnici sploh ni prepovedal dodajanja spornega eteričnega olja konoplje, ampak se je prepoved glasila zgolj na kanabinoidne substance. Skratka, kot je v svojem zagovoru cinično ugotavljalo državno pravobranilstvo, če izvleček konoplje ni vseboval nedovoljenih substanc, bi ga Begić lahko dodajal svojemu pivu, zato država ne more biti kriva za nastalo škodo.

Takšni interpretaciji je sledilo celo vrhovno sodišče, zato sta Begić in Škerlj spisala pritožbo na ustavno sodišče, ki je pritožbi na koncu ugodilo. »Ni logično, da so se vsi – pritožnik, upravni organi, sodišče v upravnem sporu – ukvarjali z vprašanjem, kaj vsebuje konkretna substanca in kako je bila analizirana, če to v konkretnem postopku sploh ne bi bilo pomembno, saj naj inšpekcijska odločba uporabe te konkretne substance sploh ne bi prepovedovala,« je bilo v svoji odločbi jasno ustavno sodišče, ki je še nedvoumno poudarilo, da je sporna inšpekcijska odločba implicitno sporočala, da je bil postopek priprave piva Mary Jane v nasprotju z zakonom.

B.B.
Borut Škerlj je Begićevo pravdo že dvakrat pripeljal do ustavnega sodišča.

KOLIKO ODŠKODNINE?

Vrhovno sodišče je nato konec lanskega leta z zavrnitvijo revizije postopka dokončno odločilo, da je bila odločitev inšpekcijskih organov nezakonita in da Begiću zaradi tega pripada odškodnina. A kakšna? To je vprašanje za milijon ali pa še precej več evrov, nanj pa bo poskušala odgovoriti sodnica novomeškega okrožnega sodišča Irena Matekovič, pri kateri se je v torek, dobrih 20 let po odločbi, ki je uničila Begićev posel, začela pravda o odškodnini, v kateri Semičan na račun izgubljenega dobička, patentnih pravic in izgub pri prodaji nepremičnin od države zahteva nekaj več kot 12 milijonov evrov ter ob tem še 42.500 evrov mesečne rente.

»Uničili so me. V času teh postopkov so mi v treh tednih izpadli vsi zobje. Oče je nazadnje prodal hišo, da smo sodne postopke lahko izpeljali do finala. Ni mu bilo lahko, a razumel je, za kaj gre. Izgubil sem gostinska lokala v Semiču in na Senovem, hišo in pivovarno, predvsem pa možnost razvoja podjetja. Obeti zanj so bili fantastični, saj je šele leta 2008, v času praznika sv. Patrika, z zelenim pivom na trg prišlo tudi neko ameriško podjetje,« nam je pred sodno dvorano pripovedoval Begić. Po vseh letih sodnih bojev je vidno izčrpan, napetost, ki se v njem kopiči, pa poskuša sproščati v naravi. »Če bi preveč razmišljal o vsem, bi se mi zasukalo,« priznava in pove, da se je v letih sodnih bojev občasno lotil kakšnega posla, nazadnje s sokom tibetanskih jagod goji, postaviti pa je pomagal tudi dve manjši pivovarni, saj te v Sloveniji in po svetu zadnjih 20 let doživljajo pravo renesanso.

V PRIHODNOSTI TUDI O PORAVNAVI

Ker so že nekatere uvodne poteze državnega pravobranilstva, ki ga zastopa Marija Osolnik Šenica, nakazale, da država zlepa ne bo privolila v tako visoko odškodnino, je Begićev odvetnik Škerlj sodnico v torek pozval, naj izda vsaj delno sodbo za nesporni del škode, ki je nastal pri prodaji zastavljene Begićeve nepremičnine. Pravobranilstvo namreč pri prodaji hiše priznava nastanek škode v višini 105.000 evrov, oškodovanec pa zahteva še enkrat višji znesek. Sodnica je možnost delne sodbe zavrnila in dejala, da lahko stranki za nesporni del škode skleneta sodno poravnavo, v kar pa Marija Osolnik Šenica ni privolila, češ da za to nima pooblastil.

bb
Državna pravobranilka Marija Osolnik Šenica pravi, da so pogajanja o višini odškodnine možna, a zgolj po tistem, ko bodo svoje o zadevi povedali izvedenci.

Poudarila pa je, da verjame, da se bodo lahko v prihodnosti pogovarjali tudi o poravnavi, a da je težava v tem, da oškodovanec zahteva previsoko odškodnino: »V vsakem primeru bo najprej treba pridobiti mnenja izvedencev. Brez tega se država ne more poravnati, tudi računsko sodišče tega ne bi dopustilo.« 

»Lahko vam zagotovim, da bo tudi taka ekspertiza pokazala na previsok znesek,« je zadevo komentiral Begić, ki bi rad denar od odškodnine ponovno vložil v pivovarski posel, pri čemer ima ideje za še nekaj novosti, o katerih za zdaj noče govoriti. Sojenje se bo nadaljevalo v prihodnjih tednih.