Njegov vnuk Jure je pred tremi leti ustanovil Ansambel Jureta Zajca, v katerem se starejšemu bratu na odru rada pridruži tudi osemletna Anja, ki je že zdaj odlična pevka.
Jure Zajc stopa po stopinjah dedka Nika Zajc, ki se ga sicer komajda spomni, saj je ta umrl, ko je bil Jure star komaj tri leta. A ljubezen do glasbe mu je bila očitno položena v zibelko. »Vse to z glasbo se je začelo, ko sem bil še zelo majhen. Spomnim se, kako sem bil navdušen, ko sem z majhno plastično harmoniko spremljal vaje dedkovega Ansambla Nika Zajca,« se spominja in doda, da se v nasprotju z njim njegov oče ni nikoli profesionalno ukvarjal z glasbo. »Verjetno zato, ker je imel skozi otroštvo in mladost dovolj priložnosti, da je spoznal, kako trd je kruh glasbenikov in koliko odrekanja je potrebnega, da na glasbeni poti uspeš. Oče sicer odlično igra harmoniko, a le za svojo dušo in prijatelje, ki jim nameni tudi kakšno iz svoje zakladnice.«
Ansambel Jureta Zajca je nastal pred tremi leti, ko je bil Jure star dvajset let. »Rad in s ponosom vzamem v roke harmoniko, všeč mi je narodno-zabavna glasba, zato sem si rekel – zakaj pa ne. To glasbo sem vedno jemal resno, a sem, kot za vsako stvar, potreboval kilometrino, ki jo glasbeniki pridobimo z leti. Veliko vaje je potrebne, preden te ljudje opazijo in te povabijo na nastope.«
S svojim ansamblom veliko časa preživi na odrih po vsej Sloveniji, še posebno simpatično pa je, ko nastopi s svojo komaj osem let staro sestrico Anjo. »Še danes se spomnim, da je bila to njena ideja. Nekega dne je prišla k meni in rekla, da bi rada nekaj zapela na mikrofon in da si želi, da bi to posnela. Zaprla sva se v mojo sobo in priznati moram, da me je prijetno presenetila. Želel sem, da jo slišijo tudi drugi, in tako se je vse skupaj začelo,« je zadovoljen Jure. »Prepričan sem, da ima Anja glasbo v genih, a vsaj malo te ljubezni do glasbe se je nalezla tudi od mene.«
Za ponujeno priložnost pa je bratu hvaležna tudi Anja. »Sprva sem bila presenečena, ko sem izvedela, da bom nastopila z ansamblom. Začetnega veselja pa je bilo kmalu konec, in bolj kot se je bližal prvi nastop, bolj me je bilo strah. Najtežje je bilo prvič stopiti na oder pred veliko množico ljudi, ko so vse oči uprte vate. A ko sem začela peti, sta strah in trema izginila.«
Anja, ki obiskuje glasbeno šolo in se pri učiteljici Olgi Stale uči igrati pianino, vendarle potoži, da je brat bolj strog kot učiteljica. »Upam in želim si, da bom, ko odrastem, pevka v kakšnem ansamblu, saj imam zelo rada narodno-zabavno glasbo.« Se je pa lani že srečala tudi z muzikalom. Dobila je namreč priložnost za nastopanje v muzikalu Moje pesmi, moje sanje, kjer je sodelovala z Evo Černe in Nejcem Lisjakom.