Gal Jakič je eden najbolj vsestranskih mladih ljudi. Kljub številnim oviram, ki mu jih je postavila usoda, si je znal ustvariti srečno in zadovoljno življenje. Z ženo Nino Wabra se odlično razumeta in sta ponosna starša ljubkemu sinku Leu. Nedavno pa se je lotil še enega izziva – postal je komentator tekem LFL, ženske različice ameriškega nogometa, kjer dekleta igrajo v spodnjem perilu, kar priteguje veliko moške pozornosti.
»Z Nino sva se veliko pogovarjala o tem in sva enotna, da so predsodki za to, da se premagajo. Midva sva uspešno prestavljala meje glede invalidov. Dobila sva precej medijskega prostora. A najina želja nikoli ni bila usmerjena v lastno promocijo, temveč je izvirala iz osebne izkušnje, da se v medijih pojavi zgodba z motivacijsko vrednostjo za invalidne osebe. Lahko pa bi zgodbo zapeljala povsem drugače, kar bi bilo morda bolj finančno ali medijsko kapitalsko uspešno za naju, ne bi imelo pa pozitivnega učinka na okolico,« pravi Gal, ki si želi, da bi ga drugi obravnavali v slogu: »Sem na vozičku, ne želim si posebne obravnave, zgolj enake možnosti.« Leo je obema z Nino obogatil življenje.
»Večinoma nam je zelo luštno, včasih pa je potrebno dodatno usklajevanje. Sploh takrat, ko Leo zboli in je potrebno dodatno usklajevanje tudi v širši družini ali pa se mora razmeram prilagoditi Ninina osebna asistentka. Nekako nam uspeva in Nina to mojstrsko spakira tako, da moj urnik običajno ni preveč drugačen,« je zadovoljen Gal, ki ne ve še odgovora na to, kakšen oče je. »Nanj bo objektivno lahko čez nekaj let odgovoril sam Leo. Včasih se skozi njegovo igro zaveš, kaj delaš prav in kaj narobe. Zame je morda najbolj zahtevno, ko je treba strogo nastopiti. Nisem ljubitelj nesoglasij, a hkrati se zavedam, da je otroku treba postaviti meje. Tako je moja osebna perspektiva na starševstvo, da včasih 'lajam' več, kot bi si želel, grizem pa ravno ne.«
