Kriminalisti več policijskih uprav so v torek opravili preiskave na 17 različnih naslovih v zasebnih in poslovnih prostorih po vsej Sloveniji. Iskali so dokaze za utemeljitev storitve več kaznivih dejanj davčne zatajitve in pranja denarja na škodo državnega proračuna, ki so jih izsledili s pomočjo Finančne uprave RS.
Po besedah vodje mariborskih kriminalistov Roberta Munde so ugotovili, da so se posamezniki združili v hudodelsko združbo, ki je zlorabljala gospodarske družbe z namenom utaje DDV pri trgovanju z antikorozivnimi sredstvi znotraj držav EU. V ta namen so tudi ponarejali poslovno dokumentacijo.
Dodajali so biodizel
T.i. antikorozivna sredstva, ki niso trošarinsko blago, so po nakupu pri madžarski družbi prepeljali z lastnimi cisternami s Slovaške na dve lokaciji na širšem območju Maribora. Tam so jih prečrpali in dodali aditive oz. biodizel, s čimer so ta antikorozivna sredstva pridobila lastnosti pogonskega goriva. Nato so ga kot pogonsko gorivo dizel prodali na črno v Italijo.
"S temi kaznivimi dejanji so se v obdobju štirih let izognili plačilu davka na dodano vrednost v skupni višini okoli 3,3 milijona evrov in s tem za isti znesek oškodovali proračun Republike Slovenije. Del te premoženjske koristi so uporabili pri izvrševanju kaznivega dejanja pranja denarja," je povedal Munda.
Skupno so med preiskavo, ki je trajala že dlje časa, v torek pridržali 14 ljudi, od tega so jih šest v sredo privedli s kazensko ovadbo k preiskovalnemu sodniku, ki je zanje odredil sodno pridržanje zaradi odločitve o priporu. Vsi so slovenski državljani, zaradi suma davčne zatajitve v hudodelski združbi pa jim grozi od treh do 12 let zapora, za pranje denarja pa je predpisana kazen od enega do deset let zapora.
Iz Slovenije v Italijo
Vodja sektorja za preiskave na Generalnem finančnem uradu Damjana Slapar Burkat je pojasnila, da so zoper pravno osebo, ki se pojavlja v tej zadevi, pred leti uvedli finančno preiskavo in inšpekcijski postopek. A so ugotovili, da ima zgodba večje razsežnosti, zato so se povezali s policijo.
Po ocenah kriminalistov se je takšno gorivo prodajalo samo na črnem trgu. Najverjetneje so ga iz Slovenije neposredno odpeljali na gradbišča v Italiji, kjer so ga pretočili v delovne stroje. Zato po ocenah Munde ni verjetno, da se je nevede znašlo tudi v rezervoarjih slovenskih osebnih avtomobilov. "Nimamo podatka, da bi se prodajalo na bencinskih servisih," je dejal. O količinah, ki so bile prodane na ta način, še ni mogel govoriti. Med preiskavo so opazili, da je tedensko potovalo proti Italiji pet takšnih cistern.
Munda je ob tem opozoril še na varnostna tveganja, saj je bilo gorivo skladiščeno v neustreznih pogojih, in sporno vlogo gospodarskih združb, ki jih je ta hudodelska združba zlorabljala s ciljem preslepitve državnih organov in zakritja sledi. V teh družbah so postavljali t.i. slamnate direktorje.
"Organizatorji se ponavadi ne pojavijo niti kot direktorji niti kot ustanovitelji družb, zato lahko le sumimo, kdo stoji za tem. Vedno so v teh družbah ljudje z družbenega dna oz. nevešči, včasih celo študenti, ki se z obljubo hitrega zaslužka znajdejo sredi nezakonitega početja," je dodala Slapar Burkatova.
