Ko se je pojavil v oddaji Slovenija ima talent, je s kitaro ter pričesko, ki je spominjala na takratni imidž Justina Bieberja, popolnoma raznežil najstniške oboževalke. A potem se osem let o njem ni slišalo kaj dosti, zdaj pa je pripravljen, da slovenski javnosti predstavi svojo prvo zrelo skladbo Moja spet.
Ko gleda na obdobje izpred osmih let, pravi, da dvomi, da je v resnici razumel, kaj se mu je dogajalo. »Še zdaj nisem popolnoma prepričan, kaj vse je krivo za to, da so stvari potekale tako pozitivno, vem pa, da mi je ta izkušnja pomagala do spoznanja, da je glasba moj glavni cilj.« Hvaležen je vsem bližnjim, ki so mu takrat pomagali, da je kljub izjemni priljubljenosti ostal trdno na tleh, zlasti pa staršema Ivanki in Marku, ki sta mu bila ves čas na voljo. »Čeprav sta imela svoje obveznosti, sta me vozila na učne ure kitare, pazila, da sem bil na koncertih primerno oblečen, in na splošno skrbela, da sem se kljub vsemu dogajanju in napornemu urniku počutil super.«
Kot eden najbolj izpostavljenih mladih glasbenikov bi lahko koval železo, dokler je vroče, in poskušal v obdobju po Talentih narediti čim več, vendar je Peter ubral drugačno pot – odločil se je za poglabljanje glasbenega znanja in se celo popolnoma umaknil iz javnosti. »Vzporedno s Srednjo šolo tehničnih strok Šiška sem se vpisal na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana. Tu se je prvič začel razvijati moj samokritični pogled, zaradi katerega želim zdaj in v prihodnosti delati predvsem kakovostno glasbo,« zrelo komentira mladenič. Dodaja še, da je bil karierni premor ključen, da je na glasbo prenehal gledati kot na konjiček. »Med Talenti sem imel glasbenega znanja ravno toliko, da bi se lahko z glasbo ukvarjal bolj za zraven, ob resnem poklicu. Zato je bila nadaljnja izobrazba zame zelo pomembna.«
Po končanem Konservatoriju je tako odpotoval v obljubljeno deželo, Ameriko, kjer trenutno guli klopi na svetovno znani glasbeni fakulteti v Bostonu, New England Conservatory. »Ameriški filmi pokažejo samo najbolj razvratne zabave,« v smehu odgovori, ko ga vprašamo, ali so ameriške šole kaj podobne tistim iz filmov. »V resnici bostonsko nočno življenje ne traja nič dlje kot do dveh ponoči. Alkohol lahko piješ, šele ko si star več kot enaindvajset let, kar prav tako zmanjšuje družabne možnosti ob pivu, kar je v Sloveniji po mojih izkušnjah priljubljena dejavnost,« nas hitro postavi na trdna tla. »Kar pa mi je v Ameriki všeč, je to, da so učitelji dostopni za pogovore o vseh tematikah in ne izkoriščajo statusa avtoritete. Prav tako mi je všeč odprtost ljudi v Bostonu za sprejemanje novih idej. V Sloveniji se včasih počutim, kot da moram svoje mnenje zadržati zase, saj ne pristaja v škatlico mnenj, ki se jih spodobi izraziti ob določeni priložnosti.«
Skladbo Moja spet, s katero se predstavlja zdaj, je pisal kar tri leta. »Prva različica mi ni ustrezala, vedel sem, da ima pesem večji potencial. Po treh letih sem imel poleti malo več prostega časa in na pobudo glasbenih prijateljev sem na novo spisal aranžma, nabral ekipo in doma v studiu posnel ter zmiksal celo pesem.« O ozadju besedila je skrivnosten. »Natančno interpretacijo prepuščam poslušalcem, lahko pa povem, da je zgodba nastala iz lastnih izkušenj pred tremi leti, iz najstniške ljubezni. (smeh) A ko sem snemal novo različico, sem potreboval nekakšno globljo povezavo z besedilom. Tako sem zgodbo interpretiral z mislijo na nekatere ljudi, ki jih bom mogoče spet videl, ko se vrnem v Slovenijo.« Se ima glede na to, da je besedilo ljubezensko obarvano, za romantika? »Vsak umetnik je na neki način romantik,« odgovori. »Če v podrobnostih okoli sebe ne prepozna nečesa, kar prebudi čustva, ne more pričakovati, da bo poslušalec videl globine namesto njega. Umetnikova naloga je prinesti nebesa na zemljo.«
