Časar že prestaja zaporno kazen zaradi zlorabe položaja v zvezi z nepremičninskimi posli Luke Koper na območju Orleške gmajne pri Sežani, junija letos pa je bil na prvi stopnji obsojen še na dve leti in tri mesece zapora zaradi zlorabe položaja v zvezi s projektom logističnega centra Luke Koper v Beltincih.
Tožilstvo je Robertu Časarju in Nenadu Vujinoviću očitalo, da sta s fiktivno pogodbo o nikoli opravljenem zunanjem varovanju pristaniškega kompleksa denar iz Luke pretakala v žep Vujinovićevega podjetja WTN. Luko naj bi ob tem oškodovala za skoraj 80.000 evrov. Varnostnikov naj namreč kar dve leti ne bi bilo na spregled. Edini cilj te fiktivne pogodbe, tako je prepričano tožilstvo, je bil zaslužek podjetja WTN.
Kot spominja časnik Primorske novice, naj bi Vujinovićevi varnostniki od oktobra 2007 do leta 2009 v civilnih oblekah in s svojimi avti opazovali dogajanje na zunanji strani luške ograje ter poročali tedanjemu delavskemu direktorju Pavlu Krumenakerju, ki je bil sprva med obtoženimi, a je očitano mu dejanje medtem zastaralo. Kot je na sojenju takrat pričal Krumenaker, so zunanjo varnostno službo najeli, ker je bila luška varnostna služba tedaj zelo slaba, neznanci pa naj bi kar čez ali skozi ograjo odnašali ukradene stvari.
Tožilki Tamari Pahor se je na drugi strani zdelo neverjetno, da varnostnikov, ki naj bi se sprehajali v okolici pristanišča, v dveh letih nihče ne bi opazil. Vprašala se je tudi, zakaj v Luki niso sami ukrepali, če je varnostna služba delala slabo. Ob manjku pisnega poročila o tem slabem delu se je vprašala tudi, zakaj ga je bilo tako težko sestaviti? »Zato, ker niso imeli kaj napisati,« je kar sama ponudila odgovor.
Ključne izpovedi varnostnikov
Sodnica Nataša Tomazini Tonejc je na sredini razglasitvi sodbe povedala, da so bile ključne izpovedi varnostnikov, ki so opravljali delo, ter da postopek ni dokazal, da pogodba med Luko in WTN ni bila izvršena, še navaja časnik.
Tomazini Tonejčeva je še pojasnila, da čeprav kazensko sodišče ni vezano na odločitve v civilnih postopkih, tudi v omenjenem postopku ni bilo dokazano, da WTN ni opravil dela po pogodbi. »Nekateri dokazi kažejo sicer na to, da to delo ni trajalo 24 ur dnevno, kot bi moralo, vendar to pomeni le, da so bile obveznosti WTN izpolnjene delno. Če so bile te storitve preplačane ali ne, pa je drugo vprašanje,« so besede sodnice povzeli v časniku.
Tožilstvo je sicer za Časarja predlagalo 15 mesecev zaporne kazni, za Vujinovića pa 18 mesecev pogojne zaporne kazni s triletno preizkusno dobo.
