Afera, ki je v javnost prišla začetku januarja 2015, je tudi sprožila razprave o evtanaziji, a tudi odnesla nekatere vodilne v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in na nevrološki kliniki, kjer je Radan nazadnje delal in kjer naj bi tudi storil očitane uboje.
Radan je oproščen tudi neupravičenega snemanja, zlorabe položaja s predpisovanjem receptov ter ponarejanja listin za bolniško odsotnost.
Od očitkov o umoru, uboju do oprostitve
Radanu je tožilstvo sprva očitalo umore, in sicer šestih bolnikov. Tožilka Katarina Bergant je pozneje umaknila očitke za dva umora, pred kratkim pa je tudi očitke o umorih preostalih štirih bolnikov prekvalificirala v uboje in zahtevala 20 let zaporne kazni.
Obramba je predlagala popolno oprostitev Radana, saj da mu ni mogoče utemeljeno očitati nobenega kaznivega dejanja. Obdolženi je v zaključnih besedah zatrdil, da je vse naredil v dobro bolnikov in da dejanj, ki jih je obtožen, ni kriv.
Sojenje so sicer zaznamovale besedne vojne med obrambo in tožilstvom. Ostra so bila tudi večkratna soočenja med izvedencem sodišča, Avstrijcem Wolfgangom Krollom, in strokovno pričo tožilstva, slovensko strokovnjakinjo za paliativno oskrbo Matejo Lopuh. Zdravnika sta do zadnjega ostala na popolnoma nasprotnih bregovih glede mnenja, ali so štirje bolniki umrli zaradi dodajanja morfija, propofola oz. kalija.
