»Že ves čas, odkar živimo na Polici, vsaj enkrat na leto slišim, da prodajam hišo. Kaj bo šele zdaj, ko bo to pisalo tudi v reviji!« se pošali Boštjan Romih, novi voditelj oddaje Ambienti, in doda, kako zadnjih deset let sploh ni smel slišati za betonski mešalnik, tako se je tega zasitil v času, ko sta z ženo gradila hišo. »Ga pa zdaj, ko hodi z ekipo oddaje okoli in vidi, kaj vse novega se na tem področju dogaja in kaj vse se da narediti, vendarle zagrabi, da bi mogoče še kaj sezidal,« je bolj kot Boštjan zgovorna Lara Romih, ki se nam je na našo prošnjo pridružila pri pogovoru. »Malo nas je imelo, da bi se preselili kam bliže Ljubljani, ker bo prihodnje leto najstarejša hči začela obiskovati srednjo šolo. V šolo bo morala z avtobusom, in ker so povezave z naših koncev bolj slabe, bo za vožnjo porabila kar precej časa. Vendar pa sta mlajša dva odločno proti, ker tu obiskujeta šolo, imata prijatelje in se tudi sicer odlično počutita. Tako da smo se zdaj ustavili nekje na pol poti in bomo pustili času, da nas vodi naprej.«
Preberite tudi: Za ženo Primoža Peterke se je čas ustavil. Kliknite TUKAJ!
Ambienti so se zgodili popolnoma naključno
Boštjan sodeluje z ekipo oddaje Ambienti od začetka poletja. V tem času so posneli že kar nekaj oddaj in voditelj se v novi vlogi počuti odlično. Vodenje mu predstavlja poseben izziv, saj se do zdaj s tovrstnimi oddajami še ni srečal. Mu je pa vsebina blizu, ker ima tudi sam za seboj gradnjo hiše, poleg tega pa ima doma nemirno arhitektko, ki v njihovem domu ves čas nekaj spreminja in popravlja. »To, da je Lara arhitektka, je seveda velika prednost, saj sem hočeš nočeš seznanjen z vsemi novostmi, ki se dogajajo na področju gradnje. Zelo rada in z velikim navdušenjem pripoveduje zgodbice s terena in priznati moram, da je tematika tudi meni vse bolj zanimiva. Poleg tega je tudi ekipa, ki pripravlja oddajo, izvrstna. Čuti se, da vsi živijo z oddajo, tako da se tudi jaz z veseljem poglabljam v celoten proces njenega nastajanja. Posebno prevzet sem, ko vidim, kakšne izjemne lokacije imamo po Sloveniji in kako hude hiše stojijo na njih. Vedno znova me presenečata inovativnost in iznajdljivost ljudi, ki v njih živijo. Pa še nekaj mi je všeč: jasno je, da se vsako hišo pred snemanjem temeljito počisti, a v teh, ki sem jih lahko do zdaj obiskal tudi sam, se vidi, da ljudje za njih res lepo skrbijo. Ker v njih živijo, ves čas vzdržujejo to stanje čistosti, in to je moje globoko spoštovanje do teh ljudi, ki morajo vsak dan narediti veliko za tako urejen dom. In še nekaj je: ko takole obiskujem domove, sem se že nekajkrat zalotil, da sem pomislil: kako fajn bi bilo, če bi jih lahko videla tudi Lara! Ona bi v njih res uživala.«
Kujalnika pa ne
Lara bi o tem, na kaj vse je treba misliti v samem procesu gradnje hiše, lahko govorila ure in ure. Tudi pri hiši, v kateri zdaj živi njena družina, je imela glavno besedo pri načrtovanju. »Hišo sva ustvarila skupaj. Takrat sva prelistala na kupe revij, hodila okoli in si ogledovala hiše. Je pa res, da sem bil jaz tisti, ki je sanjaril, ona pa je potem to prenesla na papir in povedala, kaj je izvedljivo in kaj ne,« se gradnje spominja Boštjan, kakor tudi neljubega zapleta s ploščicami v domači kopalnici, ki mu nikakor niso bile pri srcu. »Sama gradnja hiše je potekala zelo gladko in v enem letu smo bili že vseljeni. Še eno leto smo potem sicer živeli brez fasade, se je pa v tem času hiša dodobra presušila. Sem pa povzročil nemalo slabe volje, ko sem hotel na vsak način zamenjati keramiko v kopalnici. Očitno sem preveč površno pogledal to, kar je Lara izbrala, in ko je bilo že vse položeno, sem ugotovil, da se v tej kopalnici ne bom nikoli dobro počutil. In kakor koli je bilo to takrat noro slišati, sem dal vreči ven vse ploščice in jih zamenjati z novimi. Mojster je seveda zavijal z očmi in mi zaračunal tako odstranjevanje stare keramike kot polaganje nove, pa še novo kad sva morala kupiti, ker se je stara vmes razbila. Lara je bila kar nekaj časa zelo huda name. A jaz sem vedel, da v tisti kopalnici ne bom nikoli srečen.«
»Sem se pa tudi jaz iz tega nekaj naučila, kar mi zdaj zelo pomaga pri strankah,« spravljivo nadaljuje Lara, »in sicer da nikoli ne silimo z glavo skozi zid. Če so glede kakšne stvari neodločene, jim vedno rečem: Dajmo, prespimo dan ali dva, pa se bomo potem odločili.«
Pa je Boštjan poleg kopalnice dobil še kakšen prostor v hiši, ki je samo njegov? »Menda so moški zelo navdušeni nad tako imenovanimi kujalniki, to so sobice, v katere se zaprejo, kadar hočejo biti sami,« pravi Boštjan, vendar hitro doda: »A jaz nisem tak, da bi sanjal o nekih svojih kotičkih v hiši. Tudi idejo o moški sobi v kleti sem hitro opustil in imava tam zdaj raje urejeno majhno savno, pa sobo z glasbili. Če dobro pomislim, sploh ne vem, zakaj bi se selil v klet, če se imamo v osrednjem prostoru, kjer sta kuhinja in dnevna soba, tako dobro. Kuhinja je sploh prostor, v katerem se z Laro najraje zadržujeva, saj rada veliko kuhava, hkrati pa nam služi kot družaben prostor tudi takrat, kadar imamo v hiši goste.«
