Gostilna na Pobrežju

Spomni se, da ga je povabil na avtobusno postajo, da "bi se stepla"

Gabrijel Toplak
10. 10. 2018, 21.00
Deli članek:

Na okrožnem sodišču v Mariboru je včeraj potekalo sojenje zoper Biana Štamparja, ki mu tožilstvo očita povzročitev hude telesne poškodbe.

Gabrijel Toplak
Obtoženi Bian Štampar, za njim pa njegov znanec Marko Loboda Kovač, ki na začudenje obtoženca pravi, da ni videl ničesar.

Obtoženi naj bi, tako obtožnica, 29. junija 2016 Boruta Hribarja pred enim od gostinskih lokalov na Pobrežju dvakrat udaril v obraz s pestjo, da je oškodovanec padel. Kasneje naj bi se nanj spravil še z brcami, zato je napadeni utrpel hude telesne poškodbe.

SREČAL JE OŠKODOVANCA

Pred sodnika Boštjana Polegeka je tokrat vendarle stopil obtoženi, ki se ni udeležil predobravnavnega naroka, in zanikal očitke, tako kot so navedeni v obtožnici. Nadalje se je začudil, da se brani brez odvetnika, saj je bil prepričan, da je njegova zagovornica Milena Prelog, ki jo je srečal pred razpravno dvorano in je šele takrat izvedel, da brani oškodovanca. Tega je, je dodal obtoženi, zadnjič srečal pred približno mesecem in pol ter ga vprašal, zakaj je na sodišču obrnil zgodbo, on pa naj bi mu dejal, naj se s tem ne obremenjuje, saj bosta vse rešila.

PO DOGODKU JE BIL V ŠOKU

Tožilstvo je zanimalo, zakaj je Štampar različno govoril na policiji in kasneje na sodišču, a je odgovoril, da se je šele na sodišču opogumil povedati resnico. »Sošolka mi je svetovala, naj povem, kaj se je dejansko zgodilo. Po dogodku sem bil v velikem šoku, popil sem tudi nekaj alkohola. Spomnim se, da smo za mizo v lokalu sedeli trije; ko sem odšel po hamburger, je za menoj prišel oškodovanec in me prijel za roko ter povabil na avtobusno postajo, da se bova stepla. Nisem želel biti žrtev, saj je imel s seboj prijatelje in bi me, če bi se umaknil, takoj napadli. Spomnim se, da me je začel ustrahovati, z roko je zamahnil proti meni, jaz pa sem se mu umaknil in mu zadal dva udarca v glavo. Ko je bil na tleh, mi je govoril tuči, tuči, jaz pa sem počakal, da vstane. In ko se še vedno ni umiril, sem ga udaril s komolcem. Potem sem se ustrašil njegove družbe in pobegnil,« je pojasnil Štampar.