Črna kronika

Hribovec pred kamero

A. C., Zvezde
14. 9. 2018, 08.01
Posodobljeno: 14. 9. 2018, 08.06
Deli članek:

Mnoge gledalke se ne morejo upreti mlademu in postavnemu novinarju Žigi Bonči, ki je na televiziji zelo zgovoren, zasebno pa ga ne poznamo prav dobro.

Revija Zvezde
Mlad, postaven, uspešen, prodoren: tako bi lahko označili novinarja Žigo Bončo.

Mnoge gledalke se ne morejo upreti mlademu in postavnemu novinarju Žigi Bonči, ki je na televiziji zelo zgovoren, zasebno pa ga ne poznamo prav dobro.

»Moji starši prihajajo iz Idrije, z bratom sva odraščala v Cerknem, nato pa šolanje nadaljevala na Gimnaziji Tolmin. Vsako življenjsko obdobje je samo po sebi zanimivo, a na tisto, preživeto v tolminskem dijaškem domu, me vežejo najlepši spomini in prijatelji,« pripoveduje mladi Žiga, ki se je pridno učil, pa tudi kakšno ušpičil.

Preberite tudi: Kdo Lari Komar pomaga namestiti umetni trebušček? Kliknite TUKAJ!

Od nekdaj je bil radoveden mladenič, in ko je pred šestimi leti naključno opazil razpis Televizije Slovenija, se je prijavil in bil izbran na avdiciji. »Takrat me delo v informativnem programu pravzaprav niti ni zanimalo, se mi je zdela pa posebna čast biti del tega javnega servisa. Kot mlajši dežurni novinar sem spoznaval način dela v informativnem programu, ki te hitro posrka vase. 8. avgusta 2013 sem naredil prvi prispevek, objavljen je bil v oddaji Odmevi. Izbral sem najlepše podobe tistega poletja – v osnovi preprost prvi projekt, pa vendar bom imel ta datum vedno nekje zapisan,« pravi novinar, ki bi težko izbral zgolj eno področje, ki ga v okviru informativnega programa najbolj zanima.

Priprava vsebine ga najbolj razveseli takrat, ko jim uspe (s sodelovanjem vseh udeležencev – od kolegov novinarjev, snemalcev, asistentov, montažerjev itd.) ponuditi vsebino, ki občinstvu ni na voljo nikjer drugje. »Ustvarjalni stres mi ob napornih delovnikih na neki 'izprijeni' način zelo ustreza, kakšen drugačen pa niti ne. Težki trenutki so skorajda stalnica, a se jih hitro pozabi in si jih osmisli kot dobro izkušnjo. Še hitreje, če ti vsaj eno uho za tvojo razlago namenijo sodelavci, in vedno se najde kakšen,« pripoveduje.
Kadar ni v službi, je zanj na prvem mestu vedno bila in še vedno je glasba. »Crosby, Nash, The Stills in Neil Young, pa Eric Clapton in The Band – s temi sem odraščal. Ko ob koncu leta naredim bilanco, mi misli uhajajo na obiskane koncerte in družbo, ki mi jih je polepšala. Glasba, ki ima trenutno največ predvajanj na mojem pametnem telefonu, je skladba White Bear skupine The Temperance Movement,« nam za konec Žiga razkrije še svoj glasbeni okus.