Za Natalijo Verboten je promocija njene zadnje uspešnice Lepa na pogled, s katero je dvignila nemalo prahu: v videospotu se namreč poroči z žensko. »Že vse življenje se borim proti predsodkom, predvsem zato, ker sem jih sama deležna že od mladosti,« pravi glasbenica Natalija Verboten, ki v mladih letih sploh ni želela biti pevka, temveč jezikoslovka, matematičarka ali psihologinja. Ujeli smo jo tik pred počitnicami z družino, ki jih vsako leto preživlja na Pagu.
Gre pri poroki z žensko v videospotu le za zbujanje pozornosti ali je želela s tem tudi pokazati, da se na predsodke požvižga? »Ko je padla ideja, da bi se poročila z žensko, sem jo takoj sprejela. Zame je ljubezen univerzalna sila in se ne ozira na spol. Kar pa zadeva predsodke: do njih imam poseben odnos. V življenju sem se že najedla zarečenega kruha in marsičesa naučila, tako da sem tudi sama občutila, kako je, če te ljudje ne sprejemajo, te gledajo s predsodkom. V otroštvu sem na primer prišla z dežele v mesto in na lastni koži doživela, kako je, če imajo ljudje predsodke do vaških otrok. Učiteljica, ki je bila sicer tik pred upokojitvijo, nas je celo tepla ali ignorirala. Tako sem se iz veselega in radoživega otroka spremenila v vase zaprto deklico, postala sem nesamozavestna siva miška. Mislila sem, da je narobe, da sem z vasi. Skozi odraščanje in mladost pa sem dojela, da se moraš imeti rad in da si, kakršen si, in od koder pač si.«
Preberite tudi: Poglejte jahto Tanje Ribič! Kliknite TUKAJ!
Da je postala bolj samozavestna, ji je pomagala tudi glasba. Že od sedmega leta se je zatekala in zapirala v svojo sobo, kjer je – pela. Tudi v najstniških letih, čeprav takrat sploh ni hotela biti pevka – zanimali so jo matematika, tuji jeziki in psihologija. A življenje je imelo z Natalijo drugačne načrte. »V najstniških letih sem poslušala jazz, rock in popularno glasbo, moj oče pa je narodno-zabavni glasbenik in si je želel, da bi šla po njegovih stopinjah. Takrat to niti malo ni bilo moderno, kot je na primer danes, a s sedemnajstimi leti sem začela prepevati v ansamblu, potem ko so me opazili na TV Slovenija, in naredila sem avdicijo za oddajo Po domače. Čeprav sem se nekaj ur pred tem ravno vrnila s koncerta Aerosmithov na Dunaju,« se nostalgično spominja. Kmalu zatem je prišla pesem Rdeč ferrari in Natalijina življenjska pot glasbenice je bila začrtana.
En teden družinske idile
Sredi julija si je Natalija z družino privoščila zaslužene počitnice na otoku Pagu, kamor hodijo že leta. »Že leta dopustujemo v tamkajšnjem družinskem hotelu, ki je na celini in ni blizu morja. Imajo dvanajst sob in svoje oljke, pršut, vino in sir. Z Dejanom imava poleti največ časa, saj v najinem podjetju, ki se ukvarja s tehnično opremo prireditev po Sloveniji, ni toliko dela. Na morje gremo tako za en teden, samo mi, da se naužijemo drug drugega, preostanek časa pa izkoristimo za izlete po Sloveniji.« Ker imajo le en teden morja na leto, so si doma zgradili bazen, da se naužijejo kopanja, tudi kadar plaže ni blizu.
Prva nosečnost je bila spontani splav in na trenutke sva tudi pomislila, da nama zaradi mojih zdravstvenih težav ne bo dano imeti otrok, a se je s pomočjo zdravljenja vendarle zgodilo. Drugi otrok je bil presenečenje.
Kadar ni na dopustu, je njen dan zelo natrpan: zjutraj pelje otroka v vrtec in šolo, potem odide v podjetje, kjer opravlja administrativna dela, popoldan pa spet po otroka. Sledijo trgovina, domače naloge in otroške aktivnosti – kitara, gasilci in tako naprej. Njen prvorojenec Maks ima osem let in je pravkar končal drugi razred, drugorojeni Oskar pa šteje tri leta. Ponosna mamica Natalija pravi, da oba obožujeta glasbo. »Maks se uči igrati na kitaro, Oskarja pa poleg kitare zanima še harmonika. Maks je sicer oboževalec skupine Šank Rock. Ravno zadnjič sta bila pri nas na obisku Bor Zuljan in Matjaž Jelen in sta mu podpisala kitaro ter se fotografirala z njima. Nisem še videla, da bi bila moja otroka tako mirna, bila sta popolnoma očarana. Sicer obožujeta tudi Rok 'n' Band, Čuke, po novem tudi Chaletta Salleta, pa tudi moje pesmi so jima vse bolj všeč. Smo ljubitelji slovenske glasbe. Oskar pa poleg kitare obožuje tudi harmoniko, najraje ima Čebelice Lojzeta Slaka, saj moj oče igra diatonično harmoniko.«
Še en otrok?
Natalija pravi, da sta z Dejanom stroga starša. »Otroci sicer vedno najdejo pot in poskusijo marsikaj. Trudiva se, da sva soglasna. Zavedava se, da je pomembno, da nastopiva skupaj, čeprav se včasih ne strinjava povsem.« Ko jo povprašamo o tem, ali bi še razširila svojo družino – kmalu bo stara 42 let in dandanes rojevanje v tej starosti ni noben tabu –, Natalija odkima in pojasni: »Že drugega otroka sem imela dokaj pozno, pri 38 letih, in če bi bila mlajša, bi bila takoj za to, da imava še kakšnega otroka. Sicer pa sva se zelo trudila, da sva sploh prišla do prvega otroka, bilo je veliko preprek, doživela sva veliko preizkušenj. Prva nosečnost je bila spontani splav in na trenutke sva tudi pomislila, da nama zaradi mojih zdravstvenih težav ne bo dano imeti otrok, a se je s pomočjo zdravljenja vendarle zgodilo. Drugi otrok je bil presenečenje – očitno si je telo tako opomoglo, da se je nosečnost kar zgodila. Najprej sem mislila, da sem zbolela za gripo – no, zdaj je ta gripa stara tri leta,« se smeje. »Presrečna sva, da imava Maksa in Oskarja, ter si želiva svoje starševsko delo opraviti kar najbolje. Moram pa povedati, da sem malce presenečena nad vsem tem bratskim 'bockanjem', ker sem edinka. Dejan ima sicer polbrata, a je živel kot edinec in tega prej nisva poznala. Mirna sta le, kadar spita, sicer pa je ves čas smeh in jok, vriskanje in jokanje … Zelo je pestro.«
