»Skupaj verjetno ne bi zdržali tako dolgo, če ne bi bilo te predanosti do naše lepe domače glasbe in ustvarjanja lastnih avtorskih viž. Naši značaji nam tega ne bi dopuščali,« v smehu priznavajo.
Je pa treba kar na začetku poudariti, da to, kar fantje – skupino sestavljajo Teo Vranc, Dejan Erjavc, Matjaž Gašparič in Mitja Likar – delajo, ni več tako zelo domača glasba, kot je bila še pred nekaj leti, ko so sedeli ob nedeljah doma pri kosilu ob goveji juhici ter poslušali čestitke in pozdrave. »Ampak šalo na stran. Kot vse se je začela razvijati tudi domača narodno-zabavna glasba, in to smo kot ansambel začutili že na začetku svojega delovanja. Nismo ravno najbolj značilen narodno-zabavni ansambel in v naših skladbicah, upamo vsaj, se čuti malo razposajenosti rocka ter igrivosti pop glasbe. Torej če povzamemo, smo zmešali narodno glasbo s pop-rock glasbo in ustvarili nekakšen svojevrsten zven, po katerem ljudje lahko takoj vedo, da so z njimi Potepini. Po odzivnosti naših poslušalcev nam zadeva za zdaj še kar uspeva, upamo, da se bo to samo še stopnjevalo.«
Čeprav so mlad ansambel, se je že nabralo veliko lepih spominov. Tudi na enega od prvih festivalov narodno-zabavne glasbe, ko so še iskali pravo pot oziroma pot, ki bi bila primerna za njih. Tam se je pripetil dogodek, ki ga ne bodo nikoli pozabili. »Ravno takrat je po ulicah neke vasi potekala na praznik lepe nedelje prav posebna povorka. Presenetilo nas je dejstvo, da je bilo toliko mladih, in seveda je stvar pritegnila tudi naš pogled. Ker smo bili že vsi štirje oblečeni v narodne noše in opremljeni z glasbili, se je seveda vsa vaška mladina zbrala okoli nas, da naj kakšno zaigramo. Bolj ko smo jim pravili, da se pripravljamo na nastop, več smo morali igrati in seveda tudi spiti kakšen kozarček. No, teh kozarčkov je bilo nato ravno 'eden preveč' in pred nami je bil nastop. Ko smo zaslišali, da se ravno končuje skladbica, za katero smo na vrsti mi, smo vsi leteli v zaodrje in na oder skorajda odšli brez škornjev. Najhujše pa se je pravzaprav zgodilo Dejanu, ki je prišel na oder z napačno kitaro. Na odru smo nato zadevo odigrali in odpeli tako, kot je treba. Če pa nas bi kdo pogledal od blizu, bi lahko opazil, da smo bili vsi popolnoma v šoku, kako smo lahko v eni minuti pretekli tolikšno razdaljo, se vmes preobuli in lepo umirjeno prišli na oder. Tega vsekakor ne bomo nikoli pozabili.«
Prostor je za vse
Med mladimi ansambli, ki se šele uveljavljajo na slovenski narodno-zabavni sceni, je tudi Ansambel Kvinta. Eva Kovačič, Jurij Kožar, Matic Kete, Jaka Ivan in Gregor Deželak prihajajo iz okolice Grosupljega in delujejo slabo leto dni. Njihov vzornik je Ansambel Franca Miheliča. Sicer pa največ zaslug za to, da se vse več mladih, tako kot oni sami, odloča za narodno-zabavno glasbo, pripisujejo ansambloma Modrijani in Gadi. »Oba ansambla sta z modernejšimi skladbami oziroma modernejšim izvajanjem naredila velik preskok v slovenski narodno-zabavni glasbi. S tem so pritegnili tudi več mladih, ki se zdaj radi ustavijo in uživajo v ritmih tovrstne glasbe,« pravijo in obljubljajo, da bodo sami ostali zvesti narodno-zabavni glasbi. Potrudili pa se bodo, da bodo poslušalci začutili njihovo predanost glasbi. »Do zdaj nam je še vsakdo, ki nas je slišal, rekel, da to imamo, da na odru žarimo in uživamo. Nadaljevali pa bomo tudi s kakovostnim igranjem in petjem.«
Preberite tudi: Rurik Gislason je najbolj vroč nogometaš letošnjega svetovnega prvenstva. Kliknite TUKAJ!
