Pri porodu je bil tudi tokrat zraven, a priznava, da ga je bilo zelo strah, saj je natančno vedel, kaj lahko pričakuje. Druga skrb pa je bila starejša hči Taja, ki se ni smela čutiti zapostavljene.
Ranko Babić priznava, da niti pomislil ni, da ne bi sedel poleg partnerice v porodni sobi, a kljub temu se je srečeval s stisko in pomisleki. »Čeprav so nekateri moški na videz strašno pogumni, pa v resnici ni tako. Tu gre za posebno izkušnjo, ki je vse prej kot enostavna. To je podobno kot s tekom. Ko greš prvič, ne veš, kaj te čaka. Naslednjič veš, kaj lahko pričakuješ. Ni me sram priznati, da me je bilo tokrat zelo strah, a ko veš, da gre za tvojega otroka in tvojo partnerico, vse to potlačiš v sebi in stisneš zobe ter želiš pomagati, kolikor v danem trenutku lahko.«
Rankova Nataša se je v bolnišnici oglasila na dan, ko je imela rok, a so ji rekli, naj gre domov, saj predvidevajo, da bo rodila naslednji dan. In tako je tudi bilo. »Kot se spodobi, sem v porodni sobi sledil navodilom. Ko mi je babica rekla, naj Nataši dvignem nogo, sem to tudi naredil. Zapletlo se je, ko je rekla, da naj potipam glavico, ki je že zunaj. Za to nisem zbral dovolj poguma. Babica mi je vsa navdušena govorila: 'Poglejte, poglejte, kako lepo napreduje porod!' Jaz pa sem gledal stran. So nekatere stvari, ki jih z veseljem gledaš, druge pa so manj prijetne, in tem se raje izognem. Sem pa malo Kajo, potem ko je prišla na svet, z veseljem vzel v naročje. Ime sem izbral jaz. Taji je dala ime Nataša, tokrat sem bil na vrsti jaz. Hčerkama sva želela dati preprosti imeni, ki sta tudi mednarodno sprejemljivi oziroma ju tudi tujci lahko izgovorijo.«
Ko je prišel na svet zdrav dojenček, je Ranka čakala še ena naloga. Pozornost je bilo treba posvetiti starejši hčerki Taji. »Čeprav je težko pričakovala sestrico, je bila sprva nekoliko razočarana. Še nikoli ni videla tako majhnega dojenčka, vsi so bili stari vsaj štiri mesece ali več. Motilo jo je tudi to, ker Kaja večino časa spi, zato je vprašala, ali bo vedno samo spala.« Ranko Taji zdaj posveča kar se da veliko pozornosti, da se ne bo čutila zapostavljene. »Doslej je bila prva in edina vnukinja, saj sestra in brat še nimata otrok. Gotovo čuti konkurenco, čeprav tega ravno ne pokaže, a sklepamo iz njenih vedenjskih vzorcev,« pojasni Ranko, ki ne more prehvaliti drugorojenke. »Kaja veliko spi, čeprav pride tudi kakšna noč, ki ji ni pisana na kožo, in takrat malo več joče. A to je nekaj povsem normalnega. Na srečo smo se tri mesece pred njenim prihodom preselili v večje stanovanje, ki je v obliki črke L, zato se Nataša s Kajo, če je ponoči nemirna, umakne v dnevno sobo, da lahko midva s Tajo nemoteno spiva.«
