Tadej Golob se je na področju literature že preizkusil na praktično vseh področjih, od biografij do »resnih« romanov (za Svinjske nogice je prejel tudi prestižno nagrado kresnik) in mladinske literature, a čeprav je bil vseskozi cenjen, se zdi, da mu je šele z Jezerom uspel resnični preboj.
»Upal sem, da se bo zgodilo kaj takega, računal pa na to nisem,« uspeh komentira pisatelj. »Predvsem ker nisem bil prepričan, ali mi bo uspelo napisati dobro kriminalko, pa tudi zato, ker sem vedel, da ves svet bere kriminalke, ne pa tudi, ali to počnejo tudi Slovenci. Zdaj vidim, da na tem področju nismo nič drugačni od, recimo, Švedov.«
Od nekdaj je rad bral in pri branju občudoval ljudi, ki so knjigo napisali. »Tako zelo sem cenil to delo, da se mi je zdelo nepredstavljivo, da bi lahko kdaj sam napisal kakšno knjigo, in prvič sem na to pomislil šele pred odhodom v JLA. S prijatelji smo bili na Kreti, kamor sem vlekel Zapiske iz podtalja Dostojevskega in takrat, sredi žuriranja, prijavil zgroženim kolegom, da bom do tridesetega napisal knjigo ali pa se ubil. Storil nisem nič od tega, ker sem se po prihodu iz vojske začel ukvarjati z alpinizmom in kakšnih petnajst let nisem pomislil na nič drugega.« Alpinizem je njegova ljubezen še danes, za nekdanjega alpinista pa je napravil tudi Tarasa Birso, glavnega junaka Jezera. »Pred tremi leti sem preplezal zimsko prvenstveno smer v severni steni Rombona, po kateri v tej kategoriji plezanja ni bilo pri nas narejenega nič težjega. Sicer pa že dolgo nisem bil v Himalaji, ki jo Taras najbolj pogreša. Tudi jaz. Letos sem že skoraj kupil letalsko karto, da bi še z dvema kolegoma poskusil srečo v še nepreplezani steni nekega šesttisočaka, pa potem tega zaradi preveč dela nisem storil.«
Poleg plezanja si Tadej glavo zbistri tako, da teče, kolesari, gleda televizijo in filme, hodi v gledališče, osvaja bolj travnate dvatisočake, prav tako pa si vzame čas za to, da gre vsak dan vsaj enkrat na kavo in občasno na kakšno pivo. Čas seveda preživlja tudi z družino, za katero pravi, da je edina, ki ve, kako zelo je moral v preteklih sedemnajstih letih, odkar piše knjige, garati za svoj uspeh. »Tudi prijatelji so najbrž veseli – knjigo so prebrali in jim je bila všeč.« Pa medijska pozornost, jo dobro prenaša? »Ni take sile, mislim, da bi znal prenesti še kakšen večji odmerek.«
In kaj se Jezeru obeta v prihodnosti? Tadej je že večkrat namignil, da bo po knjigi posneta serija. »Štirje smo v ekipi, ki pripravlja scenarij za šestdelno serijo, ki jo bo posnela RTV Slovenija: Miha Hočevar, Matevž Luzar, Srđan Koljević in jaz. Predvidoma naj bi se snemalo pozimi 2018/19. Kdo jo bo režiral in kdo bodo igralci, o tem pa še nič ne vem.« Z Jezerom pa si želi prodreti tudi v tujino, saj ga trenutno prevajajo v angleščino. »Ni lahko uspeti na svetovnem knjižnem trgu, a glede na to, kaj vse sem prebral, kaj vse je prišlo tudi k nam kot svetovna uspešnica, ni hudič, da ne bi nekoč v kakšni izložbi na tujem zagledal tudi Jezera.«