Če bi sodišče obtoženega spoznalo za krivega, ga lahko za nasilje v družini kaznuje največ z zaporom do petih let, za zanemarjanje in surovo ravnanja pa z zaporom do treh let.
Pogojno obsodbo na eno leto in deset mesecev zapora, ki pa ne bi bila izvršena, če obtoženi v preizkusni dobi treh let ne bi storil kaznivega dejanja, je višje sodišče razveljavilo.
Okrožna državna tožilka Nevenka Berdnik mu očita grdo in ponižujoče ravnanje, grožnje z neposrednim napadom na življenje ter nasilno omejevanje v stanovanju v Bistrici ob Dravi, Kamnici in na Spodnji Polskavi. Z naštetim je svojo zunajzakonsko partnerico prestrašil in ponižal, ko jo je udarjal, pa ji je povzročil tudi telesne bolečine. Kot starš, tako še piše v obtožnici, je hudo kršil svoje dolžnosti do mladoletne osebe (hčerke, op. p.), njegova dejanja pa so bila zanjo ogrožajoča ter so imela negativen učinek na njen razvoj in zdravje.
Kot priča je prvi stopil pred sodnico Jože Ž., nekdanji partner mame oškodovanke, ki je povedal, da je deklico (danes šteje 12 let, op. p.) poznal iz otroštva. Pomagal jo je vzgajati. »Po razvezi sem bil deležen številnih laži s strani nekdanje partnerice. Tem očitkom, ki jih sicer nisem nikoli videl niti slišal, pa ne verjamem. Občasno smo bili skupaj na praznovanjih in nisem opazil, da bi se kdo kregal ali kaj podobnega,« je pojasnil Jože.
Blanka Rupar, socialna delavka na CSD Slovenska Bistrica, je razložila, da so dekle obravnavali in na timskem sestanku presodili, da oškodovanka ni neposredno ogrožena, zato tudi niso uvedli postopkov za zaščito otroka. »Bila sem prisotna na prvem srečanju in deklica je delovala sproščeno, medtem ko se je v nadaljevanju izogibala stikom z očetom. Ko pa jih je imela, so se ti večkrat predčasno zaključili, saj je deklica tožila zaradi slabosti,« je pojasnila Ruparjeva. S tega CSD je nadzor pri srečanjih izvajala še Jasmina Kenda, ki je te navedbe potrdila in dodala: »Z očetom sta imela fizične stike, včasih sta se dotikala, občasno poljubila, tudi odmikala se mu je. A potrebe po intervenciji ni bilo.« Podobno sta izpovedali Jasmina Lazik s CSD Ruše in klinična psihologinja Romana Šantl Šalamun. Sodišče pa je pritegnila izpovedba Lazikove, ki je dejala, da sta bili pripovedi mame in hčerke po navadi skoraj identični.
