Jabolko ne pade daleč od drevesa, s tistega pri Blažičevih na Bledu pa sta padli kar dve, ki sta v enem večeru osvojili medaljo: Jaka zlato košarkarsko, Pia srebrno odbojkarsko. »Bilo je noro in nepozabno. Mož Dušan je bil doma in čakal prenos, sama pa sem šla prejšnjo nedeljo navijat za Pio v Stožice, nato pa sem hitela domov, da sem ujela drugo četrtino košarke,« se spominja Ksenija Blažič, nekoč tudi sama zelo uspešna odbojkarica.
»Zadnji teden je bilo precej stresno. Mož je bil v Istanbulu od ponedeljka do petka, ko so bili fantje že v finalu. Ko je videl, da bo vse v redu, se je vrnil domov. V nedeljo naju je veliko ljudi vabilo, da bi se jim pridružila pri spremljanju košarkarskega finala, vendar sva ob takih priložnostih najraje doma. Raje sva povabila dolgoletnega prijatelja Damijana Ambrožiča - Kukija, da smo skupaj gledali tekmo. Z Dušanom se poznata že od malega, ko sta skupaj smučala. Dušan je bil najprej tekmovalec, nato dolga leta trener, zadnja tri leta pa je menedžer hotela Jelka na Pokljuki,« pripoveduje Ksenija, ki je dolgo trenirala odbojko, zdaj pa že trideset let dela v agenciji na Bledu, ki se ukvarja z organizacijo kongresnega turizma. V petek in ponedeljek je imela dve veliki stvari, naročniki pa niti opaziti niso smeli, da je njeno zasebno življenje tisti konec tedna tako razburljivo. Zakonca Blažič sta športne gene prenesla na otroka.
Šport, šport in še enkrat šport
»Jaka je bil star štiri leta in pol, ko smo ga vpisali v drsalno šolo. Vso osnovno šolo je igral hokej, nato sem mu predlagala še košarko. Dve leti je vzporedno treniral oboje. V srednji šoli je postalo prenaporno, zato se je posvetil le košarki. Štiri leta sem ga vsak dan vozila na treninge in ga hodila iskat. Ko je šel v Slovana v Ljubljano, sem mislila, da si bom malo oddahnila, pa se je Pia bolj resno posvetila odbojki. Namesto v Kranj sem se po novem vozila na Jesenice,« se spominja Ksenija in dodaja, da se pri njih vse vrti okoli žoge. Podobno uspešna kot Jaka je tudi Pia. Lepo, skromno in samsko dekle je vajeno garanja. Letos je poleg vseh priprav na prvenstvo opravila še maturo in se vpisala na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani. »Res je pridna. Nikoli se ne pritožuje, da je utrujena, da česa ne zmore. Čeprav živi v Ljubljani in igra za Calcit, je ob nedeljah po tekmah rada prišla domov na Bled. Poleti ji je nekajkrat celo uspelo, da se je šla kopat, nam vsem štirim pa, da smo bili deset dni skupaj. Nekaj dni smo se družili po obeh prvenstvih, nato je Jaka šel v Španijo, Pia pa na treninge,« je povedala Ksenija, ki se z možem dvakrat letno odpravi na obisk k sinu. Ta ima tudi dekle, tako da je skupni družinski čas še bolj pičlo odmerjen. Kadar pa se najde kaj prostega časa, se vsi štirje radi odpravijo na tenis. Družinski dvoboji so napeti in zabavni, vsi štirje so enakopravni. Starejša Blažiča rada uživata v družbi svojih potomcev, sta pa tudi z nogami trdno na tleh.
»Lepo je zdaj, ko sta oba otroka dosegla takšne uspehe. Vendar je veliko več trenutkov, ko ne gre vse po načrtih, ko kljub garanju ne gre. Čeprav sta oba otroka takšna, da naju nikoli ne kličeta in tarnata za vsako stvar, ki ju moti, sva jima vedno v oporo,« je sklenila srčna mama.
