Črna kronika

Samoten vstop v peto desetletje

A.C., Zvezde
25. 8. 2017, 10.00
Deli članek:

Erika Žnidaršič je ob vstopu v peto desetletje zadovoljna s svojim življenjem: ima uspešno kariero in lepo družino. Le kaj bi si človek še želel boljšega?!

Čeprav je pred kamerami rada v središču pozornosti, brezhibno urejena od glave do (visokih) pet, je, potem ko se te ugasnejo, drug človek. Skoraj brez ličil, v športnih oblačilih in v družbi svojih najbližjih – partnerja Davida in dveh nadobudnežev, sina Roka in hčerke Marie. Zato je tudi čisto po tihem, brez dviganja prahu, 18. avgusta vstopila v peto desetletje. Okroglo obletnico je pričakala na dopustu.

Dopust je nestrpno pričakovala, saj je bilo letošnje leto precej naporno, želi pa biti uspešna tako v karieri kot doma. Čeprav je že prej znala dobro upravljati s časom, je po rojstvu otrok postala še učinkovitejša. »Kljub obilici vsega, s čimer sem zasuta, si vedno poskušam vzeti čas zase, saj se zavedam, kako je pomembno zadihati med obveznostmi, sicer te povozi tempo. Baterije si polnim z različnimi stvarmi. Včasih je dovolj že kava s prijateljicami, kadar pa imam več časa, grem teč. Tek je hitra terapija, na kateri se spočijem tako psihično kot telesno,« razlaga voditeljica, ki se nikoli ni borila z odvečnimi kilogrami, sanjsko postavo pa si je že v mladosti izklesala s plesom. Pravi pa, da sta najboljše lepotilo zadovoljstvo in pomirjenost s seboj. Zadovoljna je, da si je znala skozi desetletja ustvariti kup lepih odnosov in bližine z ljudmi, ki jih ima rada. Zelo je navezana na babico, ki ji je razkrila marsikatere življenjske modrosti, da ji je laže. Ena od teh je tudi vrtnarjenje. Ne more verjeti, kako se sprosti ob delu na njivi, ki jo je uredila z očetovo pomočjo. Medtem ko včasih v novinarstvu stvari niso takšne, kot se zdijo, in rezultati pridejo mnogo pozneje, je pri obdelovanju zemlje popolnoma drugače. Veselje je videti, kaj si naredil v pičlih nekaj urah. Čez nekaj mesecev pa te pričaka še pridelek.

Spretno krmarjenje in kolobarjenje

Lepa Ribničanka pravi, da bi bilo njeno življenje precej drugačno, če bi se morala skozi materinstvo prebijati sama. »Včasih sem dolgo odsotna. Velikokrat delam popoldan, pa tudi ob koncih tedna. Zato brez pomoči Davida, ki ima tri brate in sestre, ki tudi vskočijo, kadar je treba, mojega brata in včasih še koga ne bi šlo,« je razkrila zapleten sistem, kdo in kdaj iz vrtca pobira otroke. Ves čas se nekaj usklajujejo, pa potem stvari tečejo. Zato so trenutki, ko ne ona, ne David, ne njuna potomca nimajo obveznosti, toliko bolj dragoceni. Sami ali s prijatelji, ki imajo otroke podobne starosti, se odpravijo kam, kjer lahko vsi uživajo – najraje v kakšne toplice ali hotel z bazenom. »Ker sem ves čas v pogonu, cenim tudi trenutke, ko mi ni treba početi prav nič. Tudi tako si polnim baterije,« razlaga Erika, ki pa seveda tako ne bi mogla na dolgi rok. Ne bi mogla biti samo doma z otrokoma, četudi ju ima nadvse rada. Novinarsko delo jo navdihuje in izpolnjuje in težko bi ga zamenjala za kaj drugega. Okoli nje je še veliko zgodb, ki bi jih rada odkrila in povedala gledalcem. Kritična, pa tudi pridna, kot je, ji bo to zagotovo uspelo. Energije ji niti v petem desetletju ne manjka. Seveda pa si bo privoščila tudi čisto majčkeno rojstnodnevno praznovanje.