Zaprisežen pravzaprav, kajti valovi so resnično njegova strast in konjiček. Ima namreč svoj čoln in je že od nekdaj navtik in mornar. Čisto uradno pa od leta 2009, ko je opravil izpit in kupil prvo barko. »Navdušen sem nad gliserji, jadrnica me nekako ne privlači. Rad imam gibanje, hitro premikanje po morju, jadrnica je za 'penzioniste' in za ljudi, ki imajo veliko časa. Jaz se rad zelo hitro premaknem s točke A na točko B.«
Željo imeti čoln nosi v sebi še iz otroških dni. Z očetom sta jih na morju opazovala in oče je vsako leto znova govoril o čolnu, ki ga bodo kupili. »Žal je prej umrl in želja ni bila izpolnjena. Ko sem odrasel, zato nisem omahoval. Kupil sem si čoln gliser, naredil izpit in navtično življenje se je začelo. Barko, kot ji sam pravim, obožujem, rad imam morje in to mi veliko pomeni.« Prej je pogosto plul po gladini sam, zadnja leta pa z njim pluje tudi partnerica, znana slovenska slikarka Patricija Simonič.
Obvlada skoraj vse, kar je potrebno, da barka deluje. Sam jo čisti, pripravlja za varno plovbo in preostalo. Samo plovba ali lenarjenje na barki nista za človeka, kot je Gianni. »Tudi ko sem na barki, uživam, da nekaj delam, jo čistim, urejam, ker mi je všeč, da je čista, urejena. Užitek mi je torej tudi delo, ne samo vožnja in uživanje, kopanje, sončenje.« Pomlad, poletje in jesen so torej čas, ko uživa na valovih, kadar ima čas. Kaj pa pozimi? »Takrat je barka na privezu v Italiji iz dveh razlogov. Prvi je, da je privez blizu doma, do morja imam slabe pol ure, iz Gorice pa celo petnajst minut. Drugi razlog pa je, da je bilo to ozemlje nekoč slovensko, da je to slovenska obala, ki smo jo izgubili. Iz morja tako občudujem in obžalujem, kaj smo izgubili. To je res prekrasen del ozemlja.«
Zanimivo pa je, da ga valovi ne vlečejo v daljave. Kljub temu da je mornar že nekaj let in da kar dobro obvlada morske veščine, se še ni podal na daljše potovanje. Upa, da mu bo to uspelo letos.
Izkusil je že tudi neprijetne dogodivščine in pasti, ki se zgodijo na morju. »Barka je seveda lahko tudi neprijetna, če ne spoštuješ morja. Zgodilo se mi je že, da nisem bil pazljiv, ko se je hitro bližala nevihta. Preden sem se zavedel, kaj se dogaja, so strele že švigale okrog čolna. Bilo je res neprijetno in kljub velikim valovom sem na srečo varno prišel v pristanišče. Sicer pa je barka užitek, sprostitev, je nekaj posebnega, je mir in je svoj oziroma moj svet.«