Kar ne preseneča, glede na to, da sta izvajalca Ivana Kindl in Igor Geržina. Večkrat nagrajeni saksofonist in pevka izjemnih vokalnih sposobnosti imata veliko zvestih oboževalcev, saj njuni imeni zagotavljata dobro glasbo.
Kako je prišlo do sodelovanja?
Igor: Z Ivano se poznava že vrsto let in sva že sodelovala, vendar do zdaj samo na nastopih. Zelo jo cenim, sploh njene vokalne sposobnosti in energijo na odru. Izvajava podoben slog glasbe, tako da to sodelovanje ni presenečenje za najine poslušalce, ki so dobro sprejeli najina sodelovanja že prej. Pobudo je dala Ivana in za zdaj kaže, da je bila ideja dobra, saj se že bližava vrhu na hrvaških glasbenih lestvicah.
Ivana: Tako je, ko sem bila gostja na Igorjevih nastopih, sem enkrat po koncertu dobila idejo za pesem.
Kdaj sta opazila drug drugega in kakšno mnenje imata drug o drugem?
Igor: Ivano poznam od njenih začetkov. Takoj se je dokazala s kakovostjo, glasom in osebnostjo. Ima energičen nastop, kar mi je všeč in ustreza mojemu doživljanju glasbe.
Ivana: Jaz sem Igorja opazila že prej, kot najstnica. Všeč mi je bil zvok njegovega saksofona v pesmi Nine Badrić Ja za ljubav neću moliti, pa tudi v Songkillersih, Hot line bendu. Ko sem se preselila v Zagreb, sem hodila na nastope Hot line benda in takrat sva se spoznala. Spominjam se, da sem mu dala kaseto, na kateri sem pela pesmi Mariah Carey, da bi slišal, kako pojem.
Bi rekli, da je bilo v glasbi že vse povedano?
Igor: Ne. To vprašanje bi lahko postavili tudi pred tridesetimi leti. Vedno se zgodi nekaj novega. Glasba se ves čas razvija. Menja se način ustvarjanja, zvok, pa tudi način poslušanja glasbe. Tehnologija je vedno menjala glasbo. Spomnimo se izuma klavirja, pa električne kitare, prvih sintetizatorjev, ritem mašin. Vse to je vplivalo na razvoj. Danes so to računalniki, didžeji, splet. Osebno mi je novi zvok zelo všeč, čeprav nisem več mladenič. (smeh)
Ivana: Danes je fuzija slogov bolj prisotna kot kadar koli prej. Po drugi strani se še vedno reciklirajo stari žanri in pakirajo na novo. Veliko je plastične instantne glasbe, potem pa se spet pojavi kdo zanimiv, kot sta Jessie Ware in Sam Smith, ki ju imam med novimi izvajalci najraje.
Kako ocenjujete današnjo hrvaško glasbeno sceno?
Igor: Glede na majhen trg in splošen padec prodaje mislim, da se še dobro držimo. Imamo veliko novih avtorskih imen v pop in rock glasbi, kot so skupine Detour, Markiz, Pavel ali Mangroove, avtorice, kot sta Mia Dimšić, Sara Renar, pa tudi nekaj izvajalcev iz časov prejšnje države je še vedno polnih energije in novih idej. Osebno imam čast, da včasih nastopam kot posebni gost na koncertih Massima in Parnega valjka. To so odlični izvajalci visoke kakovosti, ki so po mojem mnenju čedalje boljši. Jazz scena je tudi dobila nekaj svežih obetavnih imen. Ker sem tudi producent Jazz orkestra Hrvaške radiotelevizije, sem sodeloval na številnih projektih z mladimi glasbeniki, pa tudi orkester se je v zadnjem času zelo pomladil. Seveda je tudi na Hrvaškem glasba, ki morda preveč želi ugajati okusu najširšega občinstva, vendar je tega veliko tudi drugod.
Ivana: Kot pravi Igor, scena je res pestra. Jaz recimo rada poslušam Mayales, Natali Dizdar, Majke, Detour.
Kaj vama daje glasba?
Igor: Glasba je najbolj živa, najbolj neposredna. Neposredno vpliva na razpoloženje in dviga energijo.
Ivana: Meni glasba pomeni navdih, nove razsežnosti, mir, svobodo …
Ali si kdaj želite samo tišine?
Igor: Ja, vendar redko. Raje samo spremenim glasbo, odvisno od razpoloženja. Rad imam različne žanre.
Ivana: Meni pa je tišina včasih res zelo potrebna.
