Črna kronika

Zaljubljena v televizijo … in Jureta

Irena Pirman, Zvezde
7. 8. 2017, 08.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.03
Deli članek:

Imela je osem let, ko je za 24ur za rubriko, posvečeno otrokom, pripravila prispevek o svojem razredu. Takoj je vedela, da želi postati novinarka.

Očitno ji je bilo res usojeno: vrsto let je bila plesalka, a je morala zaradi težav z desnim kolenom prenehati plesati. Ravno takrat je že pomagala mami, ki prav tako dela na Pop TV, in izrazila željo, da bi delala kot novinarka. Vse se je nekako poklopilo in danes je nepogrešljiva članica ekipe Pop Ina.

»Televizija me je popolnoma prevzela, še bolj, kot sem mislila, da me bo. Nisem si mislila, da lahko kdo tako uživa v službi, kot uživam jaz,« pravi triindvajsetletna Anja Komučar, ki se je na FDV-ju vpisala na sociologijo, a študij zaradi dela dala na stranski tir, bo pa letošnjo jesen začela študirati pravo, saj meni, da je čas, da se vrne k študiju, in da ji bo pravo v poklicu, ki ga tako rada opravlja, prišlo prav. »Novinarstvo je zame sanjski poklic. Jaz bi to delala kar vse dneve. Najbolj mi je všeč, da nikoli ne veš, kaj ti bo dan prinesel, in da se vsak dan naučiš nekaj novega. Ker sem še mlada, me niti ne moti, da nimam točno določenega urnika.« Čeprav je, priznava, včasih prava zapečkarica. Pravzaprav pozna samo dve skrajnosti, odvisno od dneva: »Lahko me najdete doma, v preveliki trenirki, z očali in knjigo v roki.« Bere po tri knjige hkrati, obožuje Charlesa Bukowskega, Kafko in Oscarja Wilda, raziskovalne knjige in kriminalke (nad katerimi jo je navdušila babica; že od mladih nog ima raje bolj »odraslo« literaturo in je otroško v bistvu kar preskočila). »Po drugi strani pa sem rada zelo aktivna, tečem, kolesarim, kar hočete, samo da dam stres iz sebe. Imam tudi disciplino, ta mi je ostala od let treningov, tako da mi res ni težko. Včasih si želim, da bi imel dan petdeset ur, da bi postorila vse, kar bi želela, potem pa samo prišla domov in padla dol.« Anja je bolj jutranji tip – vstaja ob šestih zjutraj – in zadnje čase so njena jutra rezervirana za »kavo in meditacijo. Meditacijo in jogo sem odkrila na počitnicah na Baliju. Mami in babica, ki se tudi ukvarjata z jogo, sta mi že nekaj časa prigovarjali, da bi se morala začeti ukvarjati s tem, da bi se lažje umirila.«

Na mamo in babico je zelo navezana, tako zelo, da ne ve, smeje priznava, kaj bi se zgodilo, če ne bi »požegnali« njenega fanta Jureta. »Sploh babico je težko očarati, a Juretu je uspelo.« Spoznala sta se lani poleti prek Instagrama »in nikoli si nisem mislila, da je tako enostavno biti z nekom. Vse, kar naj bi bilo delo, pride pri naju zelo enostavno. Sva na isti valovni dolžni in se zelo dobro razumeva, tudi zaradi tega, ker sva zelo dobra prijatelja. Jaz razumem njega, on razume mene. Včasih ga zafrkavam, da sem jaz ženska različica njega in on moška različica mene. Če se že spreva, se spreva zato, ker sva si preveč podobna.« Nekaj razlik le obstaja: Anja ima recimo rada balet in opero, Jure pa ne, a vseeno z njo obišče kakšen hram kulture, Anja pa ne mara znanstvene fantastike, a stisne zobe in gre z Juretom pogledat kakšen film iz tega žanra. Anja tudi rada kdaj obleče kakšen kos Juretove garderobe – kavbojke ali jakno (ena ji je tako všeč, da je, se muza, ne bo dobil nazaj), o oblačenju pa pravi, da je po eni strani sužnja mode, spremlja modne smernice in rada nosi visoke pete, čeprav ji pravijo, naj jih ne, ker je visoka, po drugi strani pa ima rada udobna oblačila (ne samo Juretova).

Zaljubljenca že tudi živita skupaj. Da je Jure res fant, ki ga je treba obdržati – »Mislim, da bom kar jaz šla na kolena, ko bo čas za to.« – razkriva še podatek, »da celo večkrat kaj skuha kot jaz, na kar nisem ravno ponosna. Sicer rada kuham, a nimam časa, a po Juretovi zaslugi me zvečer, ko pridem domov, večerja že dostikrat čaka na mizi.«