Tako so se opisali člani sveže slovenske glasbene skupine In Vibratum, Klemen, Peter, Martin in Milan.
Glasbeniki ustvarjajo skupaj dobro leto, ob vprašanju, čemu sami fantje, pa pravijo: »O tem pravzaprav nismo nikoli razmišljali. Najverjetneje, ker se je tako izšlo, čisto stvar naključij. Si pa želimo, da bi se nam morda pridružila še kakšna pevka, mogoče kot gostja ali pa za spremljevalne vokale. S tem bi zapolnili prostor v zvoku, saj se Klemen, Martin in Milan kar nekako ne opogumijo, da bi peli spremljevalne vokale. Pa še lepše bi bili videti,« pravi torej najpogumnejši med njimi, Peter.
Energični glasbeniki so se spoznali prek zvez in zaradi ujemanja značajev ostali skupaj. Martin in Peter sta na neki zabavi mimogrede začela pogovor o glasbi. Peter je napol resno predlagal, da bi se kdaj dobila in malo igrala skupaj, in tako se je vzpostavilo redno druženje ter preigravanje različnih skladb. Kmalu se jima je pridružil še Klemen in začele so se malo bolj strukturirane in redne vaje. Milan se je zasedbi pridružil skoraj leto pozneje z nekakšne borze glasbenikov, praktično tržnice. Z njegovim prihodom v bend pa se je začelo graditi in ustvarjati tako, kot je potrebno. In kjer se v nekaj vlagata delo in strast, so prej ali slej vidni tudi rezultati.
Seveda se vsi člani z glasbo ukvarjajo že od otroštva. Martin ima končanih deset razredov klasične kitare, pozneje je igral tudi v različnih jazz zasedbah. Klemen se je začel v zgodnjih letih osnovne šole učiti violino. Po končani nižji glasbeni šoli je zamenjal glasbilo in prvič začel igrati bas kitaro. Kot basist je v srednji šoli igral za bend LSD oziroma Lepi slovenski dečki, ki je bil v tistih časih precej priljubljen in obetaven srednješolski bend. Peter ni nikoli hodil v glasbeno šolo. Približno štiri leta je imel učitelja, ki ga je naučil vse potrebno, da sam nadaljuje šolanje. Je avtor vseh avtorskih skladb skupine. Preostali trije pravijo, da zato, ker je čustven romantik. Milan pa se z glasbo ukvarja od sedemnajstega leta. Pozneje se je od glasbe umaknil za skoraj trideset let, vendar pa je sčasoma opazil, da jo pogreša, in se pridružil skupini. »Bas, bobni in dve kitari, precej klasična zasedba,« pravijo fantje, ki imajo zaradi raznolikosti glasbil različne vzornike. Večinoma igrajo »rock glasbo s pridihom popa in bluesa, ampak nič ekstremnega, v nobeno smer. Ker nam je taka zvrst glasbe všeč. Tako preprosto je to.«
Veliko več težav so imeli pri iskanju imena. »Po tehtnem premisleku in posvetovanju z vsemi bližnjimi in daljnimi, domačimi in tujimi, smo se odločili za In Vibratum, ki je v resnici nekakšen anagram besedne zveze In verbatim – dobesedno oziroma v besedi. Omenjeno besedno zvezo smo priredili tako, da naj bi pomenila v vibracijah, ki so čiste, nefiltrirane, dobesedne,« pojasnijo ime in povedo, da se trenutno pripravljajo na poletne koncerte in pilijo podrobnosti. Njihovi cilji so predvsem ustvarjati in igrati glasbo v prijetnem vzdušju z dobrimi ljudmi in ob tem uživati. »Glede nastopanja pa se trenutno težko domislimo kraja, kjer si ne bi želeli nastopati, če pa se vrnemo na trdna tla, bi bile Križanke in Cankarjev dom nekako največ, o čemer bi si kadar koli upali sanjati. Ampak do tega je še tako daleč, da nismo prepričani, ali imamo dovolj domišljije, da si lahko to sploh predstavljamo,« pravijo čisto preveč skromni, glede na to, kar obetajo.
