Na policiji so za zdaj z informacijami skopi, saj preiskava še ni končana. Na koprski policijski upravi so sicer potrdili, da so pred tednom dni dobili prijavo o pretepu, ki sta ga napadalca tudi posnela z mobilnikom.
Dr. Albert Mrgole: Danes vemo, da so naša vedenja naučena in da jih lahko obvladujemo.
»Policisti so opravili razgovore in jima zasegli mobilna telefona s posnetkom,« pojasnjujejo na koprski policijski upravi. Napadalca bodo policisti ovadili zaradi nasilništva in neupravičenega slikovnega snemanja. Za nasilništvo je v primeru, če sta kaznivo dejanje storili dve ali več oseb, predvidena kazen do dve leti zapora. Za neupravičeno slikovno snemanje pa je zagrožena denarna kazen oziroma do eno leto zapora, pregon pa se začne na predlog oškodovanca. Neuradno naj bi se osumljeni mladenič dobil s svojim bivšim dekletom, z njim pa je prišla še njegova zdajšnja punca, ki naj bi se prva s pestmi lotila oškodovanke. Pretepanje naj bi najprej snemal fant, nato pa naj bi zamenjala vlogi. Pretepena 13-letnica naj bi nato odšla domov, zgroženi starši pa naj bi dogajanje prijavili policiji.
Grožnja zapora: do dve oziroma eno leto
Za nasilništvo napadalcema grozi kazen do dve leti zapora, za neupravičeno slikovno snemanje pa denarna kazen oziroma do eno leto zapora.
Izbira nasilja je privzgojena
Za Svet24 je v zvezi z dogodkom spregovoril dr. Albert Mrgole, psiholog, sociolog in psihoterapevt iz zavoda Vezal, organizacije, ki se ukvarja s kvaliteto medsebojnih odnosov, in soavtor vzgojne uspešnice Izštekani najstniki in starši, ki štekajo. Kot pojasnjuje Mrgole, naj bi civilizacija medsebojnih odnosov poznala pojem sočutja, empatije, kar pomeni, da imamo sposobnost, da se vživimo v njihovo kožo, način doživljanja, da jim ne povzročamo občutkov, ki jih sami ne bi želeli doživeti. Poznali naj bi tudi pojem človečnosti. To pa pomeni, da obstajajo meje med tem, kaj je dopustno in kaj ne.
»V primerih, ki jih obravnavamo, od spletnega nasilja do telesnega nasilja med mladimi, ti ne zmorejo presoditi, kako bodo s svojim nasilnim vedenjem vplivali na občutenje in doživljanje sočloveka, ne vidijo, da so prestopili meje vrednot in pravil bivanja v človeški skupnosti, ne vidijo škode, ki so jo povzročili drugim, in ne zmorejo prevzeti odgovornosti za posledice svojih ravnanj,« pravi Mrgole in dodaja, da odločitev za izbiro nasilja ali drugačne zlorabe moči prihaja iz vzorcev, ki jih mladostniki pridobijo s socializacijo.
Na vsakem koraku kaznovalne politike ...
Njena.si
Inina zgodba: to je recept za njeno popolno preobrazbo
En del motiva po njegovih besedah prihaja iz osebnostnih izkušenj, čustvene inteligence, pridobljenih socialnih ter drugih veščin: »Od sposobnosti odložitve zadovoljevanja trenutne želje, izsiljevanja ob postavljenih mejah, podrejanja pravilom, mejam in avtoriteti do izkušenj sočutja v medsebojnih odnosih. Vse to so izkušnje, ki jih odraščajočim otrokom posredujejo starši.«
Drugi del motiva pa prihaja iz opazovanja delovanja družbe kot take: »Na vsakem koraku smo priča kaznovalnim načinom, od države do svojih državljanov, načinov, kako deluje izobraževalni sistem, do medijskega poročanja o dogodkih v svetu, ki dobijo status pomembnih. V vsaki informaciji o delovanju družbe je sporočilo, da se lahko nekaj doseže samo z uporabo moči, še prej z nasiljem.«
Z zdajšnjo nad bivšo?
Neuradno naj bi se osumljeni mladenič dobil s svojim bivšim dekletom, z njim pa je prišla še njegova zdajšnja punca, ki naj bi se prva s pestmi lotila oškodovanke ...
Kot še pravi Mrgole, ob vsem tem obstaja veliko vplivov, iz katerih lahko odgovorni odrasli mladim posredujejo drugačna sporočila, vrednote in pravila nenasilne družbe, jim omogočijo učenje prek drugačnih, nenasilnih izkušenj v medsebojnih odnosih.
»To je naloga za prihodnost našega bivanja in prihodnost bolj humane človeške civilizacije,« zaključuje Mrgole.
