Odkar pomni, je pesem nosila na ustnicah, nato pa se ji je v srce potihoma splazila že v začetku srednje šole, ko je celo aktivno igranje košarke zamenjala za glasbo.
Izpostavljeno
Trajnost v papirni industriji
Prepevanje, igranje, skladanje melodij in poučevanje glasbe so njen vsakdan že skoraj vse življenje. Tudi njen prvi mož in oče hčerke Taje je bil glasbenik, klasični violinist. »Mlada sva se spoznala in poročila in nisva uspela skupaj zrasti v trajen odnos, zato so se najine poti razšle,« preprosto razloži. Ko je ostala sama s Tajo, je bilo seveda treba preživeti. Pa sta v Novi Gorici s kolegico vsak večer igrali v igralnici džez standarde, kar Damjana zdaj poimenuje: »Prvi koraki na poti k ponovni samostojnosti,« ki pa so jo peljali še globlje v glasbo in do moškega njenega življenja – glasbenika Čarlija Novaka.
Več v tiskanih Zvezdah (št. 30/2017)
