Na Pujankah v Splitu je lahko neposredno spremljal množični protestni shod, zaradi katerega so naposled odložili izvršitev sodnega sklepa o odvzemu sedemletnika, ki bo tako vsaj še nekaj časa ostal pri svoji mami na Hrvaškem.
Alessandro je za časnik Jutarnji list povedal svojo plat zgodbe in pojasnil osebne družinske razmere. Izrazil pa je tudi negodovanje zaradi množice, ki je, tako je prepričan, preprečila, da bi Cesare odšel z njim v Italijo. Ob vrnitvi domov v Italijo je Avenati znova aktiviral svoj facebook profil in objavil dokaj težke obtožbe na račun svoje nekdanje soproge, piše Slobodna Dalmacija. Poleg tega, da je Nino Kuluz označil za »rablja otrok in ljudi«, se v svojem zapisu ni izognil nacionalističnim skrajnostim. »Kot običajno nam danes niso vrnili Cesareja. Vrnil sem se v Rim in sem izčrpan, zasmehovali so me in moral sem se soočiti s 3500 Hrvati, ki so bili proti meni, sina sploh nisem videl. Ne bom odnehal, Nina ima 30.000 sledilcev, čeprav je rabelj otrok in ljudi. Zdaj moramo pokazati, da smo bolj borbeni od štirih milijonov Hrvatov; nas je šestdeset milijonov, ne bomo se umaknili. Cesareja bomo pripeljali domov. Preverite na internetu, kaj se je dogajalo v Splitu z Nino Kuluz, in dojeli boste, kakšna krivica se mi je zgodila,« je napisal Avenati. S svojim zapisom je sprožil številne odzive, v komentarjih pa se je odzvalo tudi veliko ljudi iz Hrvaške. Kakor je na spletu v navadi, slednji niso izbirali besed pri prepričevanju Alessandra, naj odstopi od zahteve za skrbništvo nad malim Cesarejem.
Moral se je vrniti sam
»Utrujen sem od vsega tega. Prizadet in zgrožen. Z avtom sem prevozil, kdo ve katerikrat že, več kot tisoč kilometrov in zapravil prav toliko evrov, da bi prišel v Split, da bi končno spet lahko objel svojega sina in bi mi lahko rekel: Zdravo, ati. Na koncu pa sem lahko le zgrožen uzrl tisto množico ljudi s transparenti. Pravi cirkus ljudi, ki ne poznajo problematike, povezane z otrokom, ki si zasluži, da bi bil srečen,« je za Jutarnji list povedal dečkov oče. »Bil sem v neposredni bližini Ninine hiše. Čemu vsi ti taksisti? Kakšno zvezo imajo oni z mojim sinom in nekim spodletelim zakonom? Videti je bilo, kot da me bodo linčali. Ljudje, spoštujmo zakone! Namesto da bi Cesare preživel prvo noč v naši vili v Torinu, v kateri ga čaka njegova sobica, prepolna spominkov, s katerimi sem jo polnil od njegovega rojstva, sem spet sam, na začetku. Hodim sem ter tja, saj se težko znebim občutka, da so izvršbo sabotirali s tem, ko niso zagotovili prevajalca in psihologa,« je za časopis še povedal Avenati, italijanski podjetnik.
Ljubezen in propadli zakon
Alessandro in Nina sta se spoznala po delovnem dnevu v nekem baru v Italiji. Znanstvo se je razvilo v prijateljstvo in kmalu zatem v ljubezen. »Ko sem jo spoznal, je bila poročena z nekim Italijanom. Z njim ji ni bilo dobro, zato se je ločila. Pomagal sem ji z nastanitvijo, dokler se ne bi sama znašla. Pa sva se zaljubila. Hotela je, da se preseliva v vilo. Njeno željo sem uslišal. Omogočil sem ji, da troši moj denar. Tri leta sva se trudila, da bi dobila otroka. Končno sva dobila Cesareja, in ko se je rodil ter smo postali družina, mi je Nina povedala, da se počuti osamljeno. Izginila je skupaj s sinom. Na noge sem dvignil policijo. In tako se zdaj pravdava za tega otroka. Grozno,« pripoveduje Avenati, ki se zaveda, da bodo prvi meseci s sinom pomenili privajanje na družino, na okolje in šolo, kjer ga pričakujejo … Poudarja, da bo mama dečka lahko obiskovala, kadar bo hotela, saj Torino ni na koncu sveta, in ga ni strah, da bi bil otrok znova ugrabljen. »Preteklost se ne bo ponovila,« je prepričan. Za nekdanja zakonca so po vrsti odpovedale vse institucije, vsaka na svoj način. Zaradi primera pa je razdeljena tudi javnost, ki je na Hrvaškem na strani matere, večina Italijanov pa brani svojega državljana oziroma njegove pravice na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča.
