A poraz ga ni potrl, pač pa mu je dal še večji zagon za kuhanje. Ugotovil je, da bi rad s profesionalnim kuhanjem nadaljeval, zato ga bo čez poletje v roke vzel eden najbolj priznanih kuharjev pri nas Bine Volčič.
Enaindvajsetletni Elvis Kudić prihaja iz Bohinjske Bistrice, zato smo se z njim dobili pri bližnjem Bohinjskem jezeru, kjer se sprošča ob natrpanem urniku. Po kuharskem šovu je tako zelo oblegan, da od konca oddaje pa do našega obiska ni utegnil še ničesar skuhati ali speči. Prav zato je bila limonina pita, ki jo je pripravil posebej za nas, lepo presenečenje. In ne le da je bila pita videti prečudovita, bila je tudi božanska! V kuharskem šovu pa ni izpopolnil le kuharskega znanja, pač pa je dosegel vidno osebnostno rast. »Pred šovom sem bil nesamozavesten, saj v ničemer nisem bil vrhunski. Je že res, da sem bil dober v atletiki, a razen tega nisem imel ničesar drugega. Nikoli nisem bil priljubljen, v osnovni šoli sem bil samotar. Zafrkavali so me zaradi priimka, saj mama pač ni Slovenka in imam na koncu priimka mehki č, kar je v gorenjskem okolju nekaj zelo negativnega. Poleg tega imam disleksijo, tako da nisem veljal za izjemno bistrega otroka.«
Že od rojstva je odraščal samo z mamo, saj sta se starša razšla že pred njegovim prihodom na svet. »Morda je za mojo čustvenost v oddaji krivo prav to, da sem odraščal samo z mamo in imam preveč teh ženskih čustev. No, pa tudi to, da smo bili od jutra do večera pod velikim pritiskom in pod nenehnim nadzorom kamer. To je pripomoglo k temu, da se je bilo res težko čustveno obvladovati in sem zato potočil tudi kakšno solzo.« Nazadnje je pred šovom jokal, ko je moral končati petletno atletsko kariero, ki mu je pomenila res veliko. Bil je tako dober, da je prišel celo v slovensko reprezentanco. A na žalost je moral zaradi operacije hrbta atletiko opustiti.
Elvis danes hodi na Srednjo gostinsko in turistično šolo v Radovljici, pred tem pa je obiskoval ekonomsko šolo: »Zaradi športa mi z ocenami ni zneslo. Treninge sem imel vsak dan, gimnazija zahteva veliko truda, zato sem se raje prepisal na srednjo šolo. Te vrednote, ki jih dobiš na gostinski šoli, štejejo tudi v življenju. Neki osnovni bonton dobiš.« Ni mu žal, da se je prepisal, čeprav je izgubil dve leti, saj je spoznal, da ga kuhanje osrečuje. Po končani srednji šoli se bo vpisal na fakulteto, še pred tem pa ga čaka veliko izobraževanj na področju gostinstva. Že septembra bo v sklopu mednarodnega sodelovanja Erazmus odletel v London, na izmenjavo. »Prvič bom letel z letalom. Komaj čakam! Do zdaj sem šel najdlje do Češke, čeprav si želim veliko potovati. Ne bi se niti branil dela v tujini. Moje sanje so tudi, da bi nastopil v kakšnem MasterChefu v tujini. Moj vzornik je Gordon Ramsay.«
A za zdaj Elvis čez poletje ostaja v Sloveniji. Vzel si bo teden dni dopusta, drugače pa bo kuhal pri priznanem kuharju Binetu Volčiču. Zagotovo bo goste navdušil s kakšnimi ravioli, ki jih tako zelo rad pripravi. Čeprav je Elvis tako zelo priljubljen, je še vedno samski: »Resnega dekleta še nisem imel, bi si ga pa želel imeti: tako skulirano, umirjeno, da ima cilje. Res mi je pomembno, da ima vizijo, kaj si želi v življenju.«
