Sedemdesetletni Mengšan, ki prihaja iz kmečke družine, velja za enega najboljših basistov domače glasbe v Evropi, kar sta javno priznala tudi brata Slavko in Vilko Ovsenik, ki sta ga leta 1988 snubila v svoj ansambel. To dejstvo potrjujejo tudi vsa domača in tuja priznanja Alpskemu kvintetu – skupaj imajo tako že osem zlatih in eno diamantno odlikovanje. Janez je vpet v glasbo že od otroških let, saj je njegov oče igral v tamburaškem orkestru, sam pa je z zanimanjem spremljal glasbene mimohode Mengeške godbe. Sprva je želel igrati trobento, a mu je zaradi velikega zanimanja za ta inštrument ostal na voljo le bariton. Izkoristil je naravni talent in kmalu postal ponosni član Mengeške godbe. Svoje glasbeno znanje je izpopolnjeval v Mengšu, pozneje pa še pri profesorju Miškoviču v Ljubljani. Ob natančnem poslušanju takratnih pionirjev domače glasbe se je naučil igranja basovske linije za narodno-zabavno glasbo in kmalu usvojil tudi znanje igranja na bas in pozavno. Prvo povabilo za igranje v ansamblu je prišlo od Frančka Povšeta, vodje Veselih planšarjev. Četudi je bilo veselje nepopisno, ni trajalo dolgo. Prišlo je vabilo za služenje vojaškega roka, zato sodelovanja ni bilo. Po vojaščini se je pridružil Ansamblu Toneta Perka, pozneje Dobrim znancem. Prvo srečanje z Alpskim kvintetom se je zgodilo septembra 1969, ko je vskočil kot zamenjava za poškodovanega basista Branka Škrubo. Z januarjem 1970 je postal stalni član tega imenitnega ansambla, katerega član in vodja je še danes. Četudi je ansambel igral po vsej osrednji Evropi, so največ uspehov poželi v sosednji Avstriji. In res, če poslušalci prisluhnemo tamkajšnjim ansamblom, zlahka ugotovimo, da so stilska kopija našega Alpskega kvinteta.
