Kljub temu se mu je življenje v zadnjem letu in pol korenito spremenilo. Ugotavlja, da je očetovstvo zabavna naloga, polna malih radosti. Družina ga zelo osrečuje in z ženo Ajdo uspešno združujeta službene in družinske obveznosti. S pomočjo starih staršev pa gre vse še toliko lažje. Na srečo kar tekmujejo, pri kom bo v varstvu mali Liam.
»Odkar imava otroka, se je življenje spremenilo v tej smeri, da sva še malo bolj organizirana, pa naj bo to dopust, službene obveznosti ali prosti čas. Prepričan sem, da se nama je življenje spremenilo na bolje. Zdaj čas izkoristiš do popolnosti, lahko bi v šali rekel, da ni več takšne razlike med bruto in neto časom v dnevu. Dejansko bolje načrtuješ, več narediš in določiš prioritete. Z ženo poskušava vse skupaj tako sestaviti, da čim več prostega časa preživimo skupaj. Oba imava službi, ki nama vzameta kar nekaj časa. Pri delu, ki ga opravljam, večinoma ni trdno določenega urnika, Ajda pa ima ob svoji redni službi še spletni butik za dojenčke Minimellows. Včasih je res noro, a najpomembnejše je, da čas, ko smo skupaj, kar se da dobro izkoristimo.«
Tako David kot Ajda sta si edina, da imata na sinovo vzgojo enake ali vsaj podobne poglede. »Ko je Liam začel kobacati po stanovanju, nisva kaj dosti spreminjala, le električne vtičnice sva zaščitila. Skušava mu dopovedati, kaj sme in česa ne, vendar nič na silo. Preprosto rečeš ne, to je ajs ali kaj podobnega, in ko to nekajkrat ponoviš, ve, da tega ne sme početi. Včasih pa je seveda treba kakšno stvar povedati tudi malo bolj na glas,« se nasmehne simpatični voditelj. »Liama ne razvajava preveč z igračami, poskušava pametno kupovati, saj jih veliko dobi tudi od družine in prijateljev. Se mi zdi, da je bolje manj igrač, pa tiste bolj zanimive. Najbolj ga pritegnejo avtomobili, vlaki, tovornjaki … Zdaj že malo čeblja in zelo pogosto sprašuje: Kaj je to?«
David in Ajda ugotavljata, da ima Liam tudi precej športnih genov. »Kupili smo mu poganjalčka, s katerim se zelo rad vozi. Seveda pa je nor tudi na žogo.« Morda bo postal košarkarski navdušenec kot njegov očka, ki še vedno rekreativno igra košarko.
David in Ajda sta skupaj že več kot deset let in za skupno življenje sta se odločila dokaj hitro. »Jaz sem bil študent, Ajda pa v srednji šoli, a kmalu sva bila postavljena pred pomembno preizkušnjo. Ajda je namreč odšla za tri leta na študij v Anglijo. Lahko rečem, da sem bil v tistih letih skoraj več na letalu kot doma. Večino časa sva takrat preživela med Ljubljano in Londonom. Sicer pa sem v tistem času zjutraj, ko sem vstal, vedno najprej pogledal, kakšne so cene nizkocenovnih letov v Anglijo. Nekega ljubosumja med nama nikoli ni bilo oziroma do te mere, kot ga dopušča zdrav razum. Veliko sva komunicirala po Skypu, in še dobro, da je tehnologija tako napredovala, da razdalje praktično niso več takšna ovira. A na tak način se še pošteno spreti ne moreš, saj nikoli ni tako kot v živo. Pa še spletna povezava se praviloma prekine ravno takrat, ko si tega najmanj želiš.«
Kako pa je Ajda spremljala Davidovo ukvarjanje z manekenskim poslom? »Nekajkrat sem bila zraven pri snemanju reklam in sem videla, kako dejansko vse to poteka ter da je daleč od tega, kar si večina predstavlja, ko govori o snemanju reklam ali filmov. In takrat sem doumela, da je to delo pač kot vsako drugo, ki ga David opravlja, in to zelo profesionalno.«
Poroka je bila tako logično nadaljevanje njunega razmerja in zanju ne pomeni le zgolj koščka papirja, ampak nekaj, kar ima večji pomen. »Veliko časa posvetiva otroku, a si vsake toliko vzameva čas tudi zase. Stari starši so navdušeni nad vnukom in skoraj tekmujejo med seboj, kdo ga bo pazil.«
