Na mariborskem sodišču se je včeraj nadaljevalo sojenje Janezu Pušniku iz Slovenske Bistrice, ki je obtožen, da je septembra lani nameraval vzeti življenje Jožici Keršič. Pušnik se ni mogel sprijazniti z razpadom njune zveze, tožilka Aleksandra Kolarič pa je tudi prepričana, da bi obtoženi Krešičevo umoril, če mu tega ne bi preprečil gostilničar Dominik Golob, ki je bil priča njegovemu napadu.
Oškodovanka je spremenjena
Lastnik gostilne Dominik Golob se je 10. septembra lani na dvorišču njegove gostilne sam lotil napadalca, ki je žensko na tleh močno pritiskal na vrat.
Pred sodni senat, ki mu predseduje sodnica Andreja Lukeš, je stopila Mateja Keršič, snaha oškodovanke, in najprej začela jokati. »Večkrat sem slišala, da se kregata po telefonu. Zdelo se mi je, kot da se mu Jožica opravičuje. Slišala sem tudi, da mu je dejala, naj jo pusti pri miru. Vsi smo bili zelo prestrašeni,« je poudarila Mateja Keršič in na vprašanje tožilke, ali je Jožica Keršič danes kaj drugačna, odgovorila: »Je bolj napeta, jemlje zdravila. Pomirjevala. Zaprla se je vase, zamišljena je.« Katja Juhart, ki stanuje v hiši čez cesto, pa pravi, da z Jožico nista imeli pogostih stikov, a jo je videvala skupaj s Pušnikom, zato je mislila, da sta par. »Enkrat mi je celo rekla, da je obupana in jo je strah, prepiranja med njima pa nisem slišala,« je pojasnila Juhartova.
Prinesli so ji stol
Tožilstvo Pušnika obtožuje, da je septembra lani poskušal umoriti Jožico Keršič. Najprej jo je podrl na tla in jo davil, da je izgubila glas in ni mogla več dihati.
Kot tretja je pred sodni senat stopila oškodovanka Jožica Keršič in sodišče je ugodilo prošnji oškodovankinega zagovornika, da se obtoženega za čas njenega pričanja odstrani iz dvorane. Ko je stopila pred sodnico, so ji ponudili stol, da je lahko sedla. »Preslabotna sem, da bi lahko stoje govorila,« je odvrnila sodišču.
Pušnika je Keršičeva spoznala leta 2014, leto dni po smrti njenega moža. »Sprva je bilo vse lepo. Obiskoval me je, hodila sva na izlete. Bila sva tudi intimna. Res je, da mojim otrokom ni bil všeč, zato je prihajal, ko sem bila sama. Bila sem aktivna v vseh tamkajšnjih društvih, zato sem bila pogosto odsotna. Čez čas mi je začel očitati, da sem predolgo zdoma, da se dobivam z drugimi. Zasledoval me je in mi večkrat grozil. Bil je agresiven. Zanj lahko rečem, da je patološki lažnivec. Bojim se ga. Že ko slišim motor, s katerim sva se včasih vozila, ali zagledam srebrni avto, kot ga je imel, me spreleti srh,« je povedala Keršičeva. Pušnika so ob koncu povabili v dvorano in sodnica mu je prebrala njene besede. Ves čas je gledal v tla in ob koncu dejal: »Še vedno jo ljubim, spoštujem.«
