Medtem ko se Boris Štefanec presenetljivo otepa novih zakonskih pooblastil za KPK, strokovna javnost ne poziva več samo k njegovemu odstopu, od parlamenta namreč zahtevajo, naj predlaga njegovo razrešitev.
STA
Nasmejani predsednik DZ Milan Brglez prejema prvo letno poročilo KPK, ki si je prislužilo ločeno mnenje.
Mediaspeed
Kos meni, da ima DZ pravno podlago za to, da Štefaneca razreši, in k temu tudi javno poziva.
Pred tedni se je med prvimi oglasil DragoKos, prvi predsednik Komisije za preprečevanje korupcije (KPK). Državni zbor je pozval, naj predsedniku republike Borutu Pahorju predlaga razrešitev aktualnega predsednika KPK BorisaŠtefaneca, ker naj ne bi opravljal svojih funkcij v skladu z zakonskimi pooblastili. Kosa je med ostalim najbolj zmotilo, da zdajšnje vodstvo ne objavlja premoženjskega stanja javnih funkcionarjev in tako ne izpolnjuje svojih zakonskih dolžnosti. Na urad predsednika republike smo se obrnili z vprašanjem, ali bi Štefaneca razrešil na predlog državnega zbora, vendar odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli.
Mobing tretje članice senata KPK
Štefanec je iz stranke Pozitivna Slovenija izstopil le dan pred imenovanjem, torej šele takrat, ko je že bil seznanjen z informacijo, da bo postal predsednik KPK.
Enake okoliščine je v odprtem pismu, objavljenem v Dnevniku, izpostavil FrančišekVerk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije. Dodal je, da Štefanec proti tretji članici senata komisije vodi »zavržne« postopke. Eden takšnih je sodna izvršba za 700 evrov, ki jih je članica senata Alma Sedlar vrnila v blagajno KPK, vendar ji finančnica oziroma blagajničarka za prejeti znesek ni izdala ustreznega potrdila. Pri tem pa je blagajničarka eni od vodstvenih uslužbenk celo priznala, da ji je Sedlarjeva ta znesek dejansko izročila. KPK je sicer v odzivu zanikala, da bi te postopke vodil Štefanec. Vodi jih »zgolj komisija«, so zapisali.
Prvič ločeno mnenje k letnemu poročilu
Štefanec se je po poročanju medijev sestajal s strankama SD in Desus. Omejitev pooblastil KPK bi rad dosegel s poslanskimi amandmaji. KPK je v odziv napisala, da ni šlo za lobistični stik.
Sedlarjeva je sicer glasovala proti letnemu poročilu KPK, ki je bilo pred nekaj dnevi posredovano v državni zbor. Razlog njenega glasu proti tiči v dejstvu, da ni bila vključena v pripravo poročila, kar je tudi razložila v ločenem mnenju k letnemu poročilu. Štefanec se je po njenih trditvah to trudil zamolčati, saj ločenega mnenja do tega trenutka še ni posredoval niti predsedniku republike niti državnemu zboru.
Krčenje ali širjenje pooblastil?
Očitke o uničenju ugleda KPK Štefanec zavrača s statistiko prijav korupcije, ki pa je v najboljšem primerljiva s tistimi iz začetkov KPK.
Ministrstvo za pravosodje pod ministrom GoranomKlemenčičem, nekdanjim predsednikom senata KPK, zdaj pripravlja novelo zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Po mnenju stroke in ministrstva se pooblastila KPK z novelo širijo.
Štefanec temu na presenečenje vseh oporeka. Rad bi, da zakon ugotavljanje korupcije predpiše kot postopek »sui generis«, torej svojevrsten postopek. V zadnjem času je vrhovno sodišče namreč odpravilo več odločb KPK, ker slednja ni upoštevala določil zakona o upravnem postopku in postopka ugotavljanja korupcije ni vodila pravilno.
»Če se komisija želi ukvarjati s konkretnimi primeri in posamezniki, potem mora uporabljati zakon o upravnem postopku, v katerem so zagotovljena vsa pravna varstva za te posameznike. Če pa tega ne bo počela, tedaj naj uporablja neke svoje sui generis postopke,« je oster Kos.
Mediaspeed
