»V vsakem obdobju najine zveze sva se naučila česa novega, sprejemala nove izzive in kompromise. Že na začetku so naju družili več kot le glasba in skupni nastopi. Z otroki je prišla tudi moja kariera, kjer se je Frenk angažiral in me podpiral. V naslednjem obdobju sta otroka odraščala in ni bilo dovolj, da babice pazijo na otroke, ampak se jim je bilo treba posvetiti,« pravi Nuša, ki se strinja s pregovorom majhni otroci, majhne težave, veliki otroci, velike težave. »Oba sinova sta sicer pridna, vendar to ne spreminja dejstva, da si starš in te za otroka skrbi. Za otroke si želiš najboljše, zato sem se obremenjevala s tem, ali sem bila dovolj časa z njima, ali sem jima privzgojila vrednote in ju naučila discipline.« Danes je prepričana, da je sina vzgojila dobro, to pa tudi zato, ker sta jima s Frenkom dober zgled. »S svojim zgledom veliko narediš, vendar je treba otrokom tudi zaupati. Frenk je bil pri tem veliko bolj paničen, zato sem ga morala miriti.« Z možem se torej izvrstno dopolnjujeta. »Vedno znova me preseneča. Oba se trudiva, da ohranjava dobro zvezo, malenkosti pa pokažejo, da sva prava drug za drugega. Ni preprosto živeti v družini, kjer delaš skupaj od doma. Ko sem doma, se potrudim, da kaj skuham, vse to pa je treba načrtovati. Večkrat se zgodi, da me med kuhanjem zmotijo s kakšnim intervjujem, telefonskim pogovorom,« razlaga posebnosti svojega posla Nuša in seveda dodaja, da je prav zato tako pomembno, da je Frenk tudi del tega in zato poln razumevanja.
S Frenkom sva prava drug za drugega!
V mesecu ljubezni Nuša Derenda praznuje dvaindvajset let srečne zveze z možem Frenkom.