Nedvomno je ena najbolj presenetljivih izjav v zadnjem času prišla od poslanca vladne SD, Janka Vebra. Na aprilski seji državnega zbora je Veber v pozivu vlade dejal, naj se preveri, ali je bil Mercator prodan Agrokorju celo brez kreditov, ki naj bi ostali na plečih Slovenije: »Ali niso morebiti te banke prenesle kreditov kot slabih terjatev na slabo banko? Ker če se je pa še to zgodilo, predlagam, da takoj, ko to ugotovite, stopite v kontakt s kolegi oziroma hrvaško vlado in se zelo hitro dogovorite o nujnosti uporabe Golega otoka, ki ga Slovenija zna nujno potrebovati, v kolikor se še to izkaže za resnično.« Da ni šlo samo za hipno domislico, smo lahko spoznali pozneje, ko je prek facebooka ponovil svoje stališče: da potrebujemo Goli otok, kjer so v nekdanji Jugoslaviji prisilno, v nemogočih razmerah delali politični zaporniki.
Pobalinska vprašanja in ravnanja
V preteklosti je bila ena najbolj spornih izjav izrečena leta 2005, s strani poslanca SDS Pavla Ruparja – o obveznem pregledu mednožja, da bi ugotovil spol takratne poslanke LDS Majde Širca.
V torek je premier Miro Cerar v Odmevih voditelja Igorja Berganta obtožil, da postavlja pobalinska vprašanja. Bergant ga je namreč vprašal, ali lahko finančna ministrica še zaupa vladi, glede na to, da se v Bruslju pogaja za prodajo NLB, v Ljubljani pa se zgodi nekaj drugega. A voditelj mu ni ostal dolžan in ga je vprašal, ali ni opisano ravnanje pobalinsko. Cerar pa je presenetil tudi z neprimerno šalo na tiskovni konferenci ob ekološki katastrofi na Vrhniki, ki jo je začel z izjavo: "Gledam, če je med vami kakšen aktivist, pa vidim, da ste zbrani samo novinarji (smeh)." Izjava se je nanašala na tiskovno konferenco na katero se je pred tem uspelo pretihotapiti tudi pobudniku referenduma za drugi tir Viliju Kovačiču.
Močvirniki ne bodo ukazovali
Za še eno od (zanj značilnih) nespretnih izjav je poskrbel gospodarski minister Zdravko Počivalšek. V torek je glede vložitve zakona o Magni Steyr dejal: »Nimamo posluha za tiste, ki po naročilu drugih z ljubljanskimi močvirniki rušijo ta projekt in želijo sesuti delovna mesta v Mariboru.« Pri tem je verjetno mislil na vlagatelja ustavne pritožbe, ki pa sploh ne prihajata iz Ljubljane. Že pretekli teden je minister postregel z neprimernimi obtožbami na račun novinarjev, češ da tisti, ki nasprotujejo temu projektu, delujejo po naročilih. Prav primer lakirnice, ki jo želi to podjetje postaviti na najrodovitnejši zemlji, nazorno kaže, kako se naša vlada podreja interesom kapitala in kako ti interesi rušijo okoljske in demokratične standarde, pri čemer so jim v napoto tudi demokratična sredstva, kot je ustavna presoja. Ob takšnih vladah, ki namesto javnega dobrega nad vse postavljajo interese kapitala, nas ne more čuditi, da se dogajajo nesreče kot v Kemisu. Medtem ko posledice in stroški takšnih katastrof ostanejo prebivalcem, pa lahko kapital s polnimi vrečami večinoma nekaznovano odide naprej.