Je že res, da je v mlajših letih pel v pevskih zborih in celo v narodno-zabavni skupini, a je glasbeno kariero postavil na stranski tir, ko je začel intenzivno delati na radiu. Njegov pevski talent pa je letos po dolgih letih spet prišel na plan. V muzikalu Moje pesmi, moje sanje bo namreč odigral glavno moško vlogo.
»Ko sem bil še deček, sem želel postati avtomehanik, ker je bil to moj oče. Opazoval sem ga v delavnici, ko je popravljal avtomobile,« se spominja svojih otroških sanj. Pozneje, v srednji šoli, je sanjal, da bo postal odvetnik, ko pa je začel igrati kitaro v rok skupini, je bil prepričan, da bo glasbenik: »Bil sem v skupini, igral sem kitaro, imel dolge lase, sanjal sem, da bi igral pri svetovno znani rok skupini. Želel sem biti rok zvezdnik. Nikoli nisem pri tej skupini pel, sem pa pel v pevskih zborih in pozneje leto dni v narodno-zabavnem ansamblu Toneta Rusa.« Danes o pevski karieri ne razmišlja, saj pravi, da nima dovolj znanja in talenta za solističnega pevca. Ko ga je producent Nejc Avbelj povabil k sodelovanju v muzikalu Moje pesmi, moje sanje, se je vloge stotnika von Trappa najprej ustrašil: »Zdelo se mi je, da nisem pravi, potem pa sem razmislil, pogledal vlogo bolj natančno in sprejel izziv, da me malo strese iz hlač. Takih projektov se ne lotiš zaradi denarja, ampak zaradi srca. In ravno srčnost celotne ekipe mi prinaša veliko veselje. Že tri mesece po več ur na dan vadimo. Tri mesece svojega življenja sem podredil samo temu, ampak se je izplačalo! Več kot daš, več dobiš.« Muzikal je velik spektakel, podkrepljen s simfoničnim orkestrom na velikem odru z izjemno prisrčno in čustveno zgodbo, ob kateri nihče ne ostane ravnodušen. Istoimenski film si je Romih prvič ogledal v študentskih letih, drugič pa s svojimi otroki. Doma ima tri, na odru pa kar sedem! Njegova soigralka oziroma ljubezen je Eva Černe, ki je na vajah tudi njegova učiteljica petja.
Več v tiskanih Zvezdah (št. 21/2017)