Nesreče po navadi vplivajo na žrtve, njihove družine, prijatelje, pa tudi na reševalce. Pri slednjih izzovejo zelo močna čustva in odzive že med intervencijo ali po njej. In prav to se je zgodilo pri nekaterih gasilcih, tako poklicnih kot prostovoljnih, ki so sodelovali v nedeljski nesreči na cesti Sladki Vrh–Šentilj v Slovenskih goricah, v kateri sta, kot smo poročali, v vozilu zgoreli 18- in 19-letni dekleti.
DVE HUJŠI INTERVENCIJI
To je za Svet24 potrdil poveljnik Gasilske brigade Maribor Primož Osojnik, sicer tudi sam zaupnik, ki je povedal, da stres in duševne pritiske v brigadi največkrat premagajo s pogovorom med seboj. »Če kateri gasilec potrebuje psihološko pomoč, smo jim na razpolago zaupniki in tudi psihologi. V brigadi imamo sedem zaupnikov, ki smo šolanje opravili na Igu pri Ljubljani. Zadeva je videti tako, da po intervenciji sedemo skupaj in vsak pove svoje občutke, nam predstavi svoje težave. To smo storili tudi po nesreči v Ceršaku, a takrat ni nihče od fantov, ki so bili tam, izrazil takšne želje. Po nekaj dneh je vodja izmene, tudi zaupnik, naredil z njimi tako imenovani razbremenilni pogovor, saj so prav ti fantje v zadnjih dveh tednih intervenirali pri dveh precej hudih prometnih nesrečah. Tudi pri umrlem motoristu pri Fali. In tokrat je eden od gasilcev izrazil željo po obisku psihologa,« je pojasnil Osojnik in dodal, da imajo na sedežu gasilske brigade prostor, v katerem opravljajo pogovore. Tam sta v miru in tišini samo gasilec ter zaupnik.
Primož Osojnik, poveljnik Gasilske brigade Maribor: »Po intervenciji sedemo, da vsak pove svoje občutke in predstavi težave. /.../ Fantje se kasneje počutijo varnejše.«
Sicer se omenjeni gasilec, ki ima težavo in ga ne uvrščajo več med najmlajše, ni želel izpostaviti javnosti. Je pa Osojnik dodal, da so njegove težave takšne, ki jih imenujejo posttravmatski stresni sindrom. »Gre za nenehno podoživljanje travme, ob alarmiranju pogosto pomislijo na najhujše, zbujajo se ponoči, so depresivno razpoloženi in napeti, kar lahko kasneje vodi v različne bolezni. Ob tem niti ni nujno, da se oseba tega zaveda,« je razložil Osojnik, ki je z njegovo željo takoj seznanil regijski center za obveščanje, prek katerega mu bodo omogočili pogovor s psihologom. Najhuje jim je, ko v prometni nesreči zagledajo otroke ali mlade osebe. »Še posebej če imaš doma majhnega otroka in tam zaslišiš otroški jok. Pogosto se dogaja, in to lahko zatrdim tudi zase, da nas večina pri prometni nesreči ob prihodu takoj pogleda po registrskih tablicah, če je kakšna znana in ni morda od kakšnega domačega, znanca, prijatelja. Vsak ima to v sebi,« je sklenil Osojnik.
DOMAČINOM ŠE TEŽJE
Prostovoljni gasilci nimajo zaupnikov, a se, kot pravi šentiljski poveljnik Andrej Kmetič, srečujejo s težavami. »V takšnih situacijah smo sami in nimamo ustrezne pomoči. Tokrat smo s 15 fanti, ki so bili v tej intervenciji, imeli pogovor. Doživeli so šok, saj so umrli dekleti poznali, eden je bil z njima celo v sorodu. Bili sta njihov vrstnici, skupaj so se zabavali. Pravijo, da imajo po tej nesreči nočne more, težave s spanjem in podobno,« je dejal Kmetič in dodal, da bodo s temi razbremenilnimi pogovori, kjer jim dajo vedeti, da so vse storili prav, nadaljevali. Povabili so jih v družbo, na postavitev majskega drevesa in jim odsvetovali uporabo družbenih omrežij.