Črna kronika

Dal odpoved v gledališču

G.Z., Zvezde
12. 4. 2017, 08.00
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Usodni vinar, lovec na talente, zapornik št. 3.2.3., predvsem pa igralec Domen Valič je dal odpoved v Mestnem gledališču ljubljanskem.

Šimen Zupančič
Če hočem, da bodo srečni moji otroci, moram najprej biti srečen jaz.

Z direktorico in umetniško vodjo Barbaro Hieng Samobor sta sodelovala zgledno, imela je posluh za njegove projekte izven MGL, a je ugotovil, da bo svoje ambicije lahko izživel le kot svobodnjak: »Posledica Talentov in Usodnega vina so nove ponudbe in izzivi, ki bi lahko motili moje delovanje v teatru. Želim si filma, kamere, to prihaja do mene, in čutim, da se bom tu lažje uresničil kot svobodnjak. Gledališče je sistem, ki zahteva določeno časovno pripadnost, daje ti varnost, ne pa takšne svobode, ki jo hočem,« pravi Domen, ki je 1. aprila s prijatelji zalil 33. rojstni dan. Vleče ga tudi v tujino: »V Londonu bom skušal spoznati prave ljudi. Če želiš biti v nečem najboljši in delati z najboljšimi, moraš najti pravi način, da to izpelješ. Če želim biti v evropski produkciji, rabim angleško spletno stran, stik z ljudmi, ki take filme ustvarjajo in svobodo, da se lahko hitro odzovem na ponudbe. V MGL sem imel po 140 predstav letno, in nisem mogel kar skočiti na avdicijo, če mi je nekdo rekel, da me rabi čez tri dni.« Osvobojenega Domna bomo videli v hrvaškem celovečercu Zgodovina bolezni, ki ga ustvarja ekipa, ki je posnela tudi uspešnico Postali bomo prvaki sveta: »To je to! Zato sem hotel biti igralec! Da lahko delam take projekte. In če nimam časa, se tega ne morem iti. Kolega je bil že dvakrat povabljen na snemanje velike produkcije v Itaijo, pa ga matično gledališče ni spustilo. Kolikokrat v življenju se ti zgodi, da ti velik tuji producent ponudi tako vlogo, ti pa je ne smeš sprejeti? Ta hip sem v položaju, da skrbim le za lastno rit in si lahko privoščim, da vse podredim temu, da vsaj poizkusim uresničiti svoje želje pa tudi če bom ob tem doživel kakšno leto suhih krav. Res bi imel v gledališču delo in reden dohodek, a kaj mi bo to, če ob tem ne bi bil srečen?«