»Včasih je bilo resnično hudo,« je priznala prelepa igralka. »Na določenih točkah življenja sploh nisem želela iz hiše.« Oseminštiridesetletna Gillian je ena od soavtoric priročnika Me: manifest za ženske povsod. V njem je, pravi, polno nasvetov, ki bi jih dala mlajši, manj samozavestni različici sebe. »Imela sem težave s samopodobo in z iskanjem načinov, kako se spopasti in preseči te zadeve. Začela sem razmišljati, da bi nekaj od tega utegnilo koristiti tudi drugim ljudem vseh starosti.« S pomočjo dolgoletnih terapij in meditacije je končno našla notranjo srečo. »Ni pomembno, kako kritično gledamo nase. Pomembna je le umirjenost duha. Pomembno je, kako se odzivamo na stvari. Vem le to, da ko meditiram, takrat se dvigneš nad telesno, posežeš v občutek absolutnega zadovoljstva in radosti na tistem kraju.«
Dodaja, da do sebe ni bila strpna, in spodbuja ženske, naj se sprejmejo in se odločno spoprimejo s sedanjostjo. »Za vsakim vogalom na nas lahko preži strah, strah pred prihodnostjo, strah pred 'kaj, če'. Svobodo prinaša sprejetje vsega, kar smo, kdor smo. Zato lahko tu sedim in tarnam, ker ne dobivam določenih vlog, tarnam, da moja koža začenja postajati podobna kokošji, tarnam o čemer koli. A to ni realnost. S tem se upiramo realnosti. Dobro smo natanko takšni, kot smo. Nočem se ukloniti pritiskom družbe, ker se bolje počutim taka, kot sem. Tisti 'me' iz naslova priročnika pomeni, da se moramo ženske začeti povezovati v kroge, začeti pogovor na višjih ravneh.«
