Dala mi je veliko lepega, pogosto se slišiva in vidiva,« razlaga ena najbolj vročih igralk ta hip, Ana Maria Mitić. Čeprav sta si z mamo na videz povsem različni, imata kup podobnih značajskih lastnosti.
»Ona je visoka, vitka, iskriva, ima atletsko postavo, od nekdaj je lahko veliko jedla, pa se ni zredila. Sama pa poleg nje spijem samo kozarec vode, pa imam že dva kilograma več,« se smeji igralka. Njena mama je vedno varen pristan. Ne glede na to, kaj se ji dogaja v življenju, se vedno lahko zateče k njej po razumevanje in podporo. Rasla je s šest let mlajšim bratom in očetom, doktorjem nuklearne fizike. »Starša sta želela, da bi oba študirala medicino. Bratu je šla, mene pa je potegnilo popolnoma drugam. Starša sta bila že zelo zgodaj, ko to še ni bilo moderno, velika bio eko frika, ki sta pridelovala svoje sadje in kompost, midva pa sva namesto čokolade za posladek dobila naribano peso. Ko smo šli v Italijo, je bila največja nagrada, da sta nama kupila vrečko čipsa, ki sva jo zmlela kot termiti.« Mama in babici so ji vsadile damske navade: uporabo ličil, urejene nohte, polagale so ji na srce, da dama nikoli ne pljune žvečilnega gumija na ulici, ne kadi v javnosti … Mama ji je vsadila zavedanje, da ne sme biti nikoli odvisna od nikogar. »Kar se je v praksi izkazalo tudi za past, saj moški raje izbirajo ženske, ki so odvisne, nimajo svojih stališč in se podrejajo. Meni kaj takšnega ne pade na pamet. Mama me je vzgajala, da ne smem biti nečimrna, da pa je povsem v redu poudariti naravno lepoto. Zaupala mi je trike, kako iti na stranišče z bodijem, da ga ni treba odpenjati, kako prijeti krilo, ko greš na stranišče, kako držati torbico, da te ne boli roka, si zmasirati noge, če si dolgo v visokih petah. Bila sem prvorojenka v naši širši družini. Vsi so me crkljali in razvajali. Značajsko sem bila močna, simpatična, pridna, ubogljiva, vse sem rada pojedla, na grozo staršev sem imela rada hrenovke,« se spominja. Mamo občuduje tudi po tem, da je dobra voznica. Velikokrat jo je vozila v glasbeno šolo in na nastope in ji polagala na srce, da je v življenju treba vztrajati.
»Kot najstnica nisem čutila potrebe po upiranju. Starša sta mi govorila: 'Ani, počni, kar hočeš, samo da boš srečna. A ne hodi potem k nama jokat.' Z njima se je bilo težko spreti. Pri dvaindvajsetih letih sem šla od doma. Bilo je tudi težko, bila sem še mlada, študirala sem in delala. Nikoli mi nista plačala najemnine. Ko sem odrasla, sem spoznala, da sta mi dala vse,« jima je hvaležna. Ana Maria se z mamo dobro razume. Vidita se manj, kot bi mama želela. Zdaj ji je hvaležna za biohrano. Seveda pa razume, da ima svoje življenje in načrte. »Moja starša sta zelo povezana, sta moderna upokojenca, ki ves čas nekaj počneta. Mami lahko vse zaupam, se pa z njo ne pogovarjam o seksu. Povem ji, ko sem razočarana, žalostna, ko se mi kaj ni izšlo. Vedno najde kakšno spodbudno misel ali nasvet. Mi pa tudi reče: 'Ani, kakšno kilo bi lahko izgubila.'« Na srečo ji ne teži za vnuke, saj ima brat dva, seveda pa bi rada videla, da tudi Ana Maria kaj naredi na tem področju. »Lahko jo pokličem sredi noči, pa ne bo nič narobe. Moja mama je sodobna in prilagodljiva. Edino, kar sem slabega podedovala po obeh straneh, so krčne žile. A tudi za te ima mama nasvet – prhanje s hladno vodo,« se je zasmejala.
