A po drugi strani je bil pozornosti, ki je je bil deležen med malce manj kot dvodnevnim obiskom, izjemno vesel. Gorski zdravnik ni nikjer tako priljubljen kot pri nas, in prepričan je, da se bo k nam zasebno, na počitnice, še vrnil, čeprav ga do decembra čakajo naporni snemalni meseci enajste sezone. Med drugim bo pri nas gotovo igral golf: tako je obljubil Dadi Jerovšek, solastnici restavracije Evergreen na golf igrišču Smlednik, ki je ekskluzivno gostila Hansa in revijo Zvezde, ki je kot prva že pred časom pisala o Hansu in pravilno napovedala, da bo postal fenomen.
Urednica revije Zvezde Simona Dakič Nemanič je Hansu, ki je izjemno visokorasel mož in bi bil zlahka košarkar, pokazala tudi izvod naše revije z reportažo o izletu naših bralcev po krajih, kjer snemajo Gorskega zdravnika. »Vse je bilo tam, samo jaz ne,« se je pošalil simpatični igralec. Ko smo mu povedali, da je kar nekaj bralk imelo s seboj zdravniške izvide v upanju, da ga bodo srečale in jim bo postavil pravo diagnozo, je vzkliknil: »Prosim, povejte jim, da v resnici nisem zdravnik!«
Čeprav ima zvezdnik kar nekaj prijateljev zdravnikov, osebno k sreči k zdravniku ne hodi prav pogosto, a ima z njimi vseeno dobre izkušnje. Dodaja, da je to, kako zelo urejeno je zdravstvo v Nemčiji in Avstriji, mit: »Zame je obisk zdravnika nekaj podobnega kot recimo obisk frizerja. Nekaj, kar pač moraš storiti. Odkar snemam Gorskega zdravnika, se do mene zdravniki vedejo skoraj tako, kot bi bil njihov kolega. Včasih res razumem, o čem govorijo, včasih pa seveda ne! Takrat se počutim kot igralci iz Zvezdnih stez: ne vem, kaj se dogaja, ampak videti je res krasno!«
Zdravniški poklic mu je všeč, »in cenim ljudi, ki delajo v tej veji. Opravljajo neverjetno delo, a so čisto premalo plačani. Če jaz zafrknem sceno, jo ponovimo, moji prijatelji zdravniki pa te možnosti nimajo, in to je izjemno breme. Z zanimanjem spremljajo serijo in to, kakšne redke bolezni naši strokovni sodelavci spišejo v scenarij. A dostikrat mi rečejo, da če bi svoje delo opravljali tako kot Martin Gruber, bi bili brez denarja. V resničnem svetu imajo 30, 35 pacientov na dan. Ne morejo si privoščiti, da bi delali kot Martin Gruber – z zvezdico v očeh in nasmehom na ustnicah!«
Hans gleda veliko serij, da ve, kateri igralec kaj počne. Dobro je seznanjen ne le z nemško sceno, gledal je tudi Dr. Housa in Urgenco. Televizija je, opaža, naredila res velik preskok: »Ko sem dobil scenarij za Gorskega zdravnika, mi je agencija, pri kateri sem bil, odsvetovala sprejetje ponudbe. A mene je zanimala že zato, ker sem v zgodnejši različici Gorskega zdravnika pred mnogimi leti dobil prvo priložnost. Kar mi je pri serijah, kot je naša, všeč, je to, kako lahko razvijamo zgodbe in like. Dr. Brinkmann iz Schwarzwaldske klinike, ki je bila pri vas, kot so mi povedali, priljubljena, je bil čisto nekaj drugega, na primer. Pri Gorskem zdravniku po mojem mnenju precej sodobno podajamo naše zelo čustvene zgodbe. Že če pogledate za nazaj deset sezon, boste videli, kako smo se razvili, tehnično in pri oblikovanju zgodbe. Vsako leto nas čakajo novi izzivi. Vidite lahko, kaj se dogaja na področju televizije. Meni je bilo prav to najbolj všeč: ne le simpatična zgodba, ampak to, da mi kot igralcu ponuja priložnost za razpon, zato sem se zelo hitro odločil, da jo bom sprejel.« Za deseto sezono, ki smo jo ravno začeli spremljati, napoveduje, da je bolj umirjena, malce temačnejša, več ima nežnih trenutkov, a je tudi napeta.
In še nekaj nam je razkril Hans, namreč na vprašanje, kakšen avto vozi v zasebnem življenju, je odgovoril: »Znamke ne bom povedal, da ne bi delal reklame, a povedal bom tisto, kar ženske najbolj zanima – kakšne barve je. Črne!« In je kabriolet.
