Britanska vlada bo pismo, ki bo sprožilo 50. člen Lizbonske pogodbe, danes dostavila predsedniku Evropskega sveta Donaldu Tusku in ga tako formalno obvestila o britanski nameri za izstop iz unije po 44 letih članstva.
Ob podpisu zgodovinskega dokumenta je britanska premierka Theresa May pozvala k enotnosti. Medtem pa je škotski parlament, z 69 glasovi za in 59 proti, izglasoval nov referendum za neodvisnost Škotske od Združenega kraljestva.
Škotska premierka Nicola Sturgeon bo sedaj vložila uradno zahtevo za razpis referenduma, ki jo mora potrditi še birtanska vlada. Ta je že večkrat ponovila, da referendum v trenutnem obdobju ni primeren, kar bi lahko zapletlo škotske plane za njegovo izvedbo pred začetkom leta 2019, ko bo Velika Britanija dokončno izstopila iz EU. Če bi Škotom odcepitev uspela pred tem, bi formalno lahko upali na to, da bodo ostali znotraj Evropske unije, medtem ko bodo v nasprotnem primeru morali ponovno zaprostiti za članstvo in opraviti vse formalne postopke priključitve, ki pa lahko trajajo več let.
Čeprav je May izrazila željo po enotnosti med procesom izstopa iz unije, bo ta težko uresničljiva. Poleg Škotske je namreč izstop iz EU ujezil tudi Severno Irsko. Ta si z Republiko Irsko poleg zgodovine deli tudi 500 kilometrov dolgo mejo, ki je trenutno, zaradi članstva obeh držav v Evropski uniji, popolnoma odprta. To pa se bo moralo spremeniti po uradnem izstopu Velike Britanije iz zveze. V primeru odcepitve Severne Irske od Velike Britanije, kar je tudi javno izražen namen irske republikanske stranke Sinn Fein, se ta sicer ne bi soočila z istim problemom kot Škotska, saj bi zaradi pridružitve Republiki Irski ostala del EU.
Tako škotski kot severnoirski volivci so se na referendumu o izstopu večinsko odločili za ostanek v Evropski uniji, a so jih preglasovali volivci iz Anglije in Walesa, ki so večinsko podprli Brexit.
