Bil je vroč večer, termometer je kazal 32 stopinj Celzija, ko sta Silvo Šitnik, ki je pilotiral letalo, in njegov prijatelj Roman Kovačič 6. avgusta 2013 ob 19.25 z ultralahkim letalom poletela z vzletišča Mihalovec pri Dobovi v brežiški občini. Let ni trajal dolgo, letalo je kmalu po vzletu strmoglavilo.
Silvo in Roman sta imela v nesreči veliko srečo: pilot je bil le v šoku, njegov sopotnik pa se je huje poškodoval, imel je zlomljeno stegnenico in podlahtnico.
»Nesrečo obžalujem, po njej nisem več letel, pa čeprav sem bil velik ljubitelj letalstva,« je ob priznanju krivde na predobravnavnem naroku na brežiškem okrajnem sodišču povedal Šitnik, ki mu je na sodišču ob strani stal Kovačič, s katerim sta tudi po nesreči ostala prijatelja in drug drugemu pomagala v težkih trenutkih.
Obtožnica mu je očitala kaznivo dejanje ogrožanja posebnih vrst javnega prometa, državna tožilka Mateja Roguljič pa je glede na to, da je Šitnik krivdo priznal in da še nikoli ni bil kaznovan, predlagala pogojno kazen osem mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta in v skladu z zakonom še stransko kazen prepovedi vožnje motornega vozila v zračnem prometu za šest mesecev, čemur je sledila tudi sodnica Danijela Knez Molan.
ZADEL V KROŠNJO
V ugotovitvah je preiskovalec nesreče še zapisal, da so nanjo vplivale tudi meteorološke razmere (temperature), pilot pa za letenje v zunajstandardnih meteoroloških razmerah ni imel izkušenj.
In kaj se je pravzaprav zgodilo ta avgustovski večer? Tedaj 40-letni Silvo Šitnik, ki je imel okoli pet let letalskih izkušenj in veljavno dovoljenje pilota ultralahkega letala, je s prijateljem Romanom Kovačičem poletel z vzletišča Mihalovec. Že v fazi vzleta je ocenil, da motor nima dovolj moči, zato je poskusil pristati, pri tem pa je s propelerjem zadel v krošnjo drevesa in strmoglavil ob bližnji travnik. Razlog za to je bil v preobremenjenosti letala. To je bil tudi glavni očitek pilotu v obtožnici: da je vzletel, čeprav je bilo letalo preobremenjeno za 13 odstotkov, kot je proizvajalec določil v priročniku letala. Tam je namreč zapisano, da je največja skupna dovoljena vzleta masa letala skupaj z gorivom, posadko in prtljago 450 kilogramov, tako da je bilo ob vzletu letalo preobremenjeno za 60 kilogramov.
V zaključkih končnega poročila Službe za preiskovanje letalskih nesreč in incidentov o preiskavi omenjene letalske nesreče je glavni preiskovalec Toni Stojčevski zapisal, da je bil neposredni vzrok nesreče napaka pilota v načrtovanju in izvedbi manevra za pristajanje ter v tehniki pilotiranja pri poskusu pristajanja in ponovnega vzleta, posredni pa neupoštevanje letalskih predpisov in navodil o eksplotaciji ultralahkega motornega letala.
