Kameniku na celjskem okrožnem sodišču sicer že četrtič sodijo za štirikratni umor v Tekačevem. Toda vrnimo se 20 let v preteklost, v idilični zaselek pri Rogaški Slatini, ki se je v spomin Slovenk in Slovencev zapisal kot prizorišče enega najbrutalnejših zločinov po osamosvojitvi.
5. marca 1997 so v Tekačevem na domačiji s hišno številko 9 sosedje našli v glavo ustreljene 75-letnega Štefana Poharca, njegovo tri leta mlajšo ženo Frančiško ter njuni podnajemnici, 32-letno Heleno Krošlin in njeno 17-letno hčer Viktorijo, dijakinjo srednje trgovske šole v Celju. Frančiška Poharc in Viktorija Krošlin sta bili usmrčeni v hiši – gospodarico so našli pri vhodnih vratih, 17-letnico v kuhinji ob mizi, kjer se je bila učila; gospodarja Štefana Poharca in Heleno Krošlin pa je storilec presenetil pod kozolcem oziroma v hlevu. Kriminalisti so med preiskavo ugotovili, da so bili umorjeni dan prej. Za vse so bili usodni streli v glavo iz pištole znamke Makarov. Motiv? Koristoljubje? Pokojni gospodar, nekoč zaposlen v Zavarovalnici Triglav, se je namreč v družbi za šankom rad pohvalil o svojem premoženju, njegova priljubljena mantra je menda bila, da je denar treba hraniti doma, ker bankam ne gre zaupati. Tri tedne po umorih je bila javnost obveščena, da je s podstrešja hiše izginilo nekaj kilogramov zlata in okoli milijon današnjih evrov v devizah.
So bile razvpite »najkice« zasežene nezakonito?
Kamenika so aretirali konec aprila istega leta v Slovenskih Konjicah, med hišno preiskavo pa so mu zasegli tudi razvpite športne copate Nike, katerih sledi so preiskovalci po zatrjevanju organov pregona našli na domačiji Poharčevih. Vendar slovenski, nemški, švicarski in angleški sodni izvedenci nikoli niso našli skupnega jezika o tem, ali so sledi na kraju zločina res pustile Kamenikove »najkice«. Sporna pa je predvsem hišna preiskava, med katero so bili copati zaseženi, saj Kamenikova obramba vseskozi trdi, da je bila opravljena nezakonito, ker ni vsebovala obrazložitve preiskave oziroma se je ta nanašala na kaznivo dejanje preprodaje orožja. O tem, ali je bila hišna preiskava opravljena zakonito ali ne, po pingpongu različnih sodnih instanc (med drugim tudi ustavnega sodišča) trenutno odloča celjsko okrožno sodišče. In če bo to odločilo, da je bila preiskava nezakonita, bo tožilstvo ostalo brez kronskega dokaza – »najkic«. Kakorkoli. Sodišče ima do leta 2047 čas, da razvozla uganko, potem bo primer zastaral, najvišja možna kazen, ki lahko Kamenika doleti, pa je 20 let, saj mu sodijo po starem kazenskem zakoniku.
Do smrti izgnan iz Hrvaške, priprt v Italiji
Leta 1999 je bil Kamenik obsojen na 20 let zapora zaradi umorov zakoncev Poharc, oproščen pa umorov mame in hčerke Krošlin. Višji sodniki so ga nato spoznali za krivega vseh štirih umorov, a vrhovni sodniki so sodbo razveljavili. Na ponovljenem sojenju je bil oproščen, višji sodniki so sodbo razveljavili in primer je spet romal na začetek. Tretje sojenje se je začelo leta 2007, a je bilo prekinjeno, saj so Kamenika marca 2008 aretirali na Reki zaradi heroinskih poslov. Osemletno zaporno kazen v zaporu v Lepoglavi je odslužil maja 2015. Hrvaški pravosodni organi so mu prestajanje (očitno zaradi vzornega vedenja) skrajšali za deset mesecev, prislužil pa si je tudi stransko denarno kazen v višini okrog 55 tisoč evrov in dosmrtni izgon iz Hrvaške. A Kamenik očitno iz svoje kože ne more, saj so ga maja lani italijanski organi v Milanu prijeli s približno 50 kilogrami kokaina, na črnem trgu vrednega približno milijon evrov, za kar mu grozi do 15 let zapora. Sodni postopki zaradi prometa z mamili pa Kamenika čakajo tudi v Srbiji ...
