Črna kronika

Vsak dan v Los Angelesu je bil šov

L.P., Zvezde
13. 1. 2017, 14.05
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 10.02
Deli članek:

Maša Bačer že nekaj časa uspešno gradi manekensko kariero v tujini.

Tudi dogajanje čez lužo dobro pozna – najprej jo je pot zanesla v New York, zdaj pa je nekaj časa preživela v Los Angelesu, mestu, o katerem mnogi pravijo, da je v njem vse mogoče. Pa je res? »Ni vse tako zelo bleščeče,« pravi Maša. »Kljub opevanju Hollywooda je predel precej umazan, veliko je brezdomcev, ljudje pa odtujeni drug od drugega, saj so navajeni, da se vsepovsod prevažajo z avtomobili in med njimi ni toliko osebnega stika. Je pa zagotovo res, da je mesto neverjetno in da se ti tam lahko izpolnijo sanje. Vsak dan je kot kakšen šov, ves čas se dogajajo nore stvari. Poleg tega je ogromno reči, ki jih lahko počneš – lahko smučaš, greš v gore, puščavo, na plažo, vožnjo po brezpotjih ... Je pa res, da moraš k vsaki dejavnosti prišteti dve uri, ki ju boš porabil, da boš prišel do tja. V Sloveniji je to seveda drugače.«

V Los Angeles se je pravzaprav odpravila povsem spontano, na obisk k prijatelju Louiju Ferryju, slovenskemu frizerju, ki prav tako počasi prodira v Hollywood. Ker ji vizum še ni potekel, je nato tam našla agencijo in v mestu ostala tri mesece. »Razmišljala sem tudi o tem, da bi ostala dlje, a mi je manjkala evropska kultura. V Ameriki se kljub temu ves čas počutiš kot turist, občutek imaš, da ne spadaš zares tja.« Tako se bo po praznikih v Sloveniji z domačimi, ki jo seveda zelo pogrešajo, vrnila v Madrid, kjer je že delala, spogleduje pa se z idejo, da bi se v prihodnosti ustalila v Amsterdamu. »Glavno mesto Nizozemske mi je všeč, ker je dobro organiziran, urejen in ima odlične povezave z vsemi konci Evrope. Težko pa je reči, kdaj bo to. Včasih se vprašam, ali je smiselno še vztrajati in ali bi morala začeti počasi razmišljati o čem drugem. A za zdaj me to delo še navdušuje, nova potovanja in kulture pa me navdihujejo in mi dajo nov zagon. Takrat se spomnim, zakaj sem se začela ukvarjati z manekenstvom, pustila za sabo dom, šolo in družino,« je optimistična.